Tako zimski pričetek zime navadno ni najbolj vzpodbuden. Že decembra potem sledijo otoplitve in dež. Ampak želim si verjeti v čudeže in bom tudi letos živel v prepričanju, da je letošnji izjemni začetek zime nekaj posebnega. Da nas čaka dolga, mrzla in snežena zima!
Zimska idila nad Pokljuko
Naredili smo turo nad Pokljuko. Zjutraj smo v iskanju rude najprej naredili obvoz mimo nekdanjih jam, tu in tam malo gor in dol, prečno levo in desno ter na koncu priključili na pot malo pod Kočo. Z vsakim pregaženim metrom više smo bolj veselo pogledovali v nebo, ki se je iz sivine in beline spreminjalo v lesketajočo se modrino.
Količina snega me je prijetno presenetila že na dovozu, nad Kočo pa je debelina snežne odeje še naprej naraščala. Mestoma se je gazilo skoraj do kolen, sicer pa je sneg prav lepo zimski - suh in rahel. Pogosto se predira prav do tal.
Razgledi in vreme na vrhu so bili čudoviti, sestop pa je v lepih poznojesenskih (navidez zimskih) barvah hitro minil. Krasna dogodivščina v dobri družbi in ob pričakovanju čimprejšnjih novih snežnih padavin!
Leto 2023 mi bo v spominu ostalo (žal tudi ali pa predvsem) po nesreči in poškodbah ter posledični začasni delni ohromljenosti, ki me je prikovala v posteljo in pozneje v (pre)počasnem tempu ponovnega učenja hoje na Soči nazaj “v življenje” kot ga poznam. Vnovičen opomnik kako samoumevno se nam zdi zdravje, ko smo zdravi… Neizmerno hvaležen vsem vpletenim, ki so mi pomagali “vstati” in se iz plazilca vnovič vzravnati in migati se tako po (pre)dolgem času spet oglašam.