Mir in tišino v teh avgustovskih dneh in večerih v Julijcih dandanes človek lahko uživa le na bolj odmaknjenih kotičkih gora, ki se sicer dušijo pod čevlji obiskovalcev. Tako smo po poti PP z Vrat odšli v smeri vzhoda in na primernem mestu za Kopicami udeli gruščnato kotanjo.
Leto 2023 mi bo v spominu ostalo (žal tudi ali pa predvsem) po nesreči in poškodbah ter posledični začasni delni ohromljenosti, ki me je prikovala v posteljo in pozneje v (pre)počasnem tempu ponovnega učenja hoje na Soči nazaj “v življenje” kot ga poznam. Vnovičen opomnik kako samoumevno se nam zdi zdravje, ko smo zdravi… Neizmerno hvaležen vsem vpletenim, ki so mi pomagali “vstati” in se iz plazilca vnovič vzravnati in migati se tako po (pre)dolgem času spet oglašam.
JV greben na Kukovo špico je od daleč vidna linija, ki je v meni že nekaj časa vzbujala zanimanje. Čeprav je Kukova špica prva impozantnejša gora v grebenski liniji med Vrati in dolino Belega potoka, je jugovzhodni greben na Kukovo špico pri meni do prejšnjega tedna ostajal zgolj na seznamu želja.
Mavrica življenja – Spominska smer Nejca Sedeja poteka v JV steni Nad Šitom glave z udobnim dostopom s prelaza. Kot nalašč za pozpopopoldanske ture - dolge junijske dni in vročino, ki jo je na Vršiču vsekakor znosnejša.
Bratovska smer v severni steni Srebrnjaka je (bila) lepa smer s solidno skalo za slovenske razmere in z detajlom smeri pri prehodu čez ploščo iz kota, ki se spogleduje s petico.
Pred časom je v smeri prišlo do velika podora. Nanj so plezalci že opozarjali, ko pa smo prebrali zapis iz 2021, da naj bi bil podor "stabilen", smo se odpravili v smer. Če bi podor prej videli z lastnimi očmi, se v smer ne bi podali!
Voda ob naloženih skalnih blokih teče z vseh strani, kar pomeni, da najverjetneje tudi mraz/zima še vedno aktivno opravljata svoje delo in da je samo vprašanje časa, kdaj bo še precej večji del stene/podora odletel v dolino in pokosil vse pod seboj. V vpadnici od podora je tudi kar nekaj naloženega kamenja in tudi večjih skalnih blokov, ki jih je ob udarcu padajočih skal razmajalo.
Menim, da je smeri v slovenskih gorah (in nenazadnje bolj zahodno v tej isti steni) še dovolj, da se lahko brez slabe vesti pleza (bolj varno) in z manjšim tveganjem pred grozečim podorom - pravim kolosom skalnih blokov.
Sicer pa so nad planino zares lepi in mirni konci, prav neverjetno lepo je! Srebrnjak pa čudovita gora!
Jugovzhodni raz Dolkove špice na čudovit jesenski dan.
JV raz Dolkove špice video
V iskanju presežnih užitkov govtanja snega smo se odpravili k sosedom. Varen in od trum snežnih navdušencev pozabljen bukov gozd velike strmine, ki sega skoraj 1700 metrov visoko…
Vsako leto na popularnih izhodiščih in klasičnih turnih smukah opažam več ljudi, a množičnosti (in videnih neumnosti) letošnje sezone ne morem primerjati z ničemer doslej…
Lipnica pri Špiku je zapostavljen vrh, kjer je smučarij spomladi lahko dobra, pozimi pa igra na srečo.
Veličasten pričetek meteorološke zime v Bohinju, kjer na Pokljuki vlada zimska pravljica.
