V iskanju presežnih užitkov govtanja snega smo se odpravili k sosedom. Varen in od trum snežnih navdušencev pozabljen bukov gozd velike strmine, ki sega skoraj 1700 metrov visoko nad morje, je predstavljal dober teren za smuko. Izbrali smo si bili najbolj varno linijo, ki pretežno poteka po samem hrbtu gozda.
Mukotrpno gaženje v strmino gozda. Fotografija: Nejc Suhadolnik, Neworx
Vzpenjanje je bilo precej mukotrpno in čeprav so bili v družbi trije stroji in moj povprečen par nog in pljuč, smo v povprečju napredovali s 166 višinskimi metri na uro.
Smučanje v bukovem gozdu primernih naklonin! Fotografija: Nejc Suhadolnik, Neworx
Višje kot smo šli, več je bilo snega. Nad 1500 metri so količine res izjemne, sočasno pa se je začela zaradi vse redkeje posejanih dreves na večjih odprtih površinah pojavljati sicer zelo mehka, a prav tako nevarna kloža. Prva reaktivna plast na 15 cm globine in še ena ob (ne)sprijetju prejšnje plasti cca. 50 cm globoko. Zavili smo k bolj gosto posejanim bukvam in z veliko cik-caki varno prispeli na cilj.
Debelina snežne odeje je Anžetu omogočila kvalitetno govtanje pršiča :) Fotografija: Nejc Suhadolnik, Neworx
Z nekaj zapleti in skoraj izgubljenimi smučarskimi očali, smo se ob močnem sneženju pripravili na spust. Tudi veter je narekoval tempo (hitrih) priprav in dodatno popestril zimsko vzdušje.
Edina rešitev v tako globokem snegu so ustrezno široke smuči in velika brzina. Takrat užitki postanejo neizmerni. Fotografija: Nejc Suhadolnik, Neworx
Ob smučanju smo se zaradi varnosti izogibali sicer najlepšega, a bolj redko posejanega gozda, ki v danih razmerah ni vzbujal sprejemljivega minimalnega občutka varnosti.
Matevž šiba ko strela! Fotografija: Nejc Suhadolnik, Neworx
Spust je na žalost mnogo prehitro minil, ampak se kmalu vrnemo!
Dean
Ob povratku se je na parkirišču nabralo še kar nekaj lokalcev Italijanov.
Video smučanja v pršiču
Matevž je pripravil še kratek video našega smučanja pri sosedih.
Mir in tišino v teh avgustovskih dneh in večerih v Julijcih dandanes človek lahko uživa le na bolj odmaknjenih kotičkih gora, ki se sicer dušijo pod čevlji obiskovalcev. Tako smo po poti PP z Vrat odšli v smeri vzhoda in na primernem mestu za Kopicami udeli gruščnato kotanjo.