Turno smučanje - napake
Čeprav v zadnjih sezonah smučam bistveno več kot sem včasih, se še vedno ne morem oklicati za “pravega” turnega smučarja, saj je meja postavljena precej visoko. Ta pravi turni smučar naj bi naredil menda vsaj 50 turnih smukov v sezoni! Čeprav se tej številki zelo približam pravno formalno torej nisem turni smučar, ampak … turni smučar začetnik?
Kljub temu se je na številnih turah, krajših, daljših in epskih - nabrala različna bera izkušenj. Od vsake sem nekaj malega odnesel, se kaj tudi naučil in zdaj - v času divjanja koronavirusa Covid-19, v obdobju negotovosti in težke gospodarske situacije, razmišljam o lepših časih in samo-reflektiram o tem kaj sem se naučil in česa se bom še moral... In se kot mali otrok veselim snežne pošiljke!
Turno smučanje v Sloveniji ob pravih razmerah nudi nepopisno zadovoljstvo.
Kam na turno smuko?
Napačna izbira cilja je vsekakor med mojimi najbolj pogostimi napakami, če temu lahko tako rečem - napaka. Želje so eno, realnost pa je zelo pogosto drugačna.
Ujeti dobre turnosmučarske razmere na pravem koncu je lahko prava umetnost. Vsekakor se je kot najbolj priročno izkazalo to, da sem v hribih pogosto in ob vseh vremenskih pogojih, ne le na lepe, sončne dni, ki sicer najboljše izgledajo na fotografijah.
Smučanje po pršiču na mrzel januarski dan
Razmere za turno smučanje se lahko zelo hitro spremenijo. Ko kdaj ob kakšni izmed objavljenih fotografij preberem komentar, kjer označijo prijatelja/-e in zapišejo “tja gremo v soboto”, kar je recimo 2-3 dni pozneje, se iskreno kar malo namuznem. Razmere se v gorah pozimi, zlasti ob spremljavi vetra, spreminjajo dobesedno iz ure v uro!
Meni najboljše razmere so v trdi zimi januarja in februarja, ko je sonce nizko, sneg pa suh in mrzel. Super pršič! V zadnjih letih sem se zelo razvadil, kar mi je po svoje žal, ker ves čas iščem samo še take razmere. Saj uživam tudi v vseh ostalih in prav tako smučam, a precej manj navdušeno.
Spremenljive snežne razmere.
Odlično za vzpon, malce slabše za spust.
Razmere za turno smučanje. In na kaj je treba biti pozoren?
Prvi dejavnik na katerega sem pozimi pozoren so snežne razmere. Če dolgo nisem v hribih in nisem seznanjen s prerezom snežne odeje, se ne glede na poročila s terena ali suhoparno oceno “Nevarnost snežnih plazov = 2” vselej odpravim na kakšno lažjo, manj izpostavljeno turo, kjer v miru spoznaš kakšen je sneg, na kaj je padal, kako je v globini in podobno. Na sami turi in ob prerezu dobiš zelo veliko informacij, ki ti pridejo prav tudi ob turah pozneje v sezoni, ker veš na čem leži sneg po katerem smučaš.
Turnosmučarske razmere močno pogojuje veter. Ne le, da veter vpliva na prenašanje snega v zamete oziroma gradnjo snežnih opasti, temveč sneg zbija (klože) in odločilno vpliva na to ali bo smuka v užitek ali “trpljenje”. Močan veter mi vedno prižge klicaje in me “spravi” v gozd. Zavetje, ki ga nudi rastje, deluje kot zaščita pred vetrom in tam se pršič najdlje ohrani v najboljši obliki. Nekaterim je smuka po gozdu rahlo odveč, še zlasti, če ni dosežen noben vrh, ampak meni osebno je strm, redek gozd nekaj najboljšega!
Strm redek gost z debelo suho snežno odejo in vriskanje do neskončnosti in nazaj!
Bonus predstavlja gozd tudi zato, ker je idealen za slabo vreme, saj v slabi vidljivosti “flanke” niso fige vredne.
Snežno neurje dobesedno kliče v (zasnežen) gozd!
“Veter ga v zatišni legi za grebenom odloži v nedrje pršiča željnega smučarja!”
Ob vetrovni napovedi sta tako rešitev gozd oziroma poraščen teren ali pa dobro poznavanje mikrolokacij, ki jih izbiram glede na smer vetra. Konkretno na primer ob močnejših padavinah pogosto piha JZ veter, ko se vlažne gmote zaletijo v naše Julijce, orografsko se padavine ohladijo v višinah pa priteka hladnejši zrak in sneg je zagotovljen.
Vzpon ob sončnem vzhodu.
Pobočja nad najbolj popularnim cestnim prelazom pri nas.
Ampak pogosto je v takih primerih pobočje zelo spihano, greben in vrh pa lahko gola (skoraj) do skal. Kljub temu bo naslednji dan na vrh Male Mojstrovke med kamni navigiralo na desetine turnih smučarjev, lučaj stran - na manj popularni Šitni glavi in njenem grebenu, ki vodi proti Mali Mojstrovki - pa nikogar. In prav tam, le dobrih 100 metrov severovzhodno pod vrhom Male Mojstrovke, se prične na izstopu Hanzove poti iz stene sanjski spust. Veter tja prinese še ves sneg z grebenov Mojstrovk in ga v zavetrju v zatišni legi nežno odloži v nedrje pršiča željnega smučarja. Pozor pred plazovi!
Nizko januarsko sonce in pršič - sanjsko!
Turnosmučarske razmere pogojuje tudi vidljivost. Tiste najboljše seveda sončno vreme, nizke temperature, modro nebo brez oblačka in vetra. Nič lepšega!
Kako izbrati družbo za turno smuko?
Napačna izbira turnosmučarske družbe se verjetno sliši čudno? Ampak v resnici ni!
Pisana družba za pisan dan transferzale Pokljuke!
V dobrem ali slabem - dobra družba je ključna.
Če v gore rad zahajaš s širokim krogom prijateljev, se lahko kdaj tudi zaplete. Veliko prilagajanja in včasih tudi slabe volje, ko je nekomu 1800 višincev preveč, drugemu pa premalo. Na koncu dne ob šilcu mleka, s katerim si lahko nazdravimo po končani turi, nihče ni ne-nasmejan do ušes, ampak na sami turi ni nujno vse rožnato. Veliko je lahko čakanja in včasih zato tudi manj presmučanega (deviškega!) terena.
Novo leto v objemu gora?
Pomembni so varnost, znanje smučanja, tip ture in hitrost vzpenjanja ter (tudi) smučanja. Starejši kot sem, počasnejši sem navzgor in hitrejši navzdol. Tako sem v svoji družbi pogosto med zadnjimi na vrhu. Malo iščem izgovore in krivdo valim na težko foto opremo in pogosta ustavljanja, ko fotografiram, v resnici pa sem pač slabo (slabše) pripravljen in šibkejšega srca ter manjše pljučne kapacitete. Za navzdol sicer vsaj zaenkrat v krogu svojih prijateljev nihče ne čaka name, razen seveda vsakič, ko fotografiram. Kar je pogosto :)
Skok novim dogodivščinam naproti!
Čeprav sem potrpežljiv človek, se mi je po nekaj takšnih turah, kjer smo se nabrali z vseh vetrov in posledično mešanih občutkih na turah zdelo bolj smotrno, da ture razdelim na tiste, kjer mi je primarna družba in tiste, kjer mi je primarno smučanje samo.
Zaupanje je še ena izmed zelo pomembnih vrlin prijateljev s katerimi hodim na ture. Ključno je zavedanje, da so to prijatelji z glavo na mestu, z znanjem reševanja izpod plazu in drugačnih neprijetnih situacij, v katerih se v gorah lahko znajdeš.
Izjemno srečo imam in zelo sem hvaležen za naše Športno društvo Freeapproved, kjer lahko v širokem krogu prijateljev vselej uživam v vseh razmerah in na vseh turah. Pa tudi, da me počakajo!
Kako izbrati turno smučarsko opremo?
OPREMA ZA TURNO SMUČANJE - Turne smuči
Izbira turnih smuči dandanes ob poplavi ponudbe pravzaprav ni več lahko delo. Tisti z več izkušnjami, ki točno vedo kaj hočejo, imajo težav manj. Večji problem je izbrati turne smuči za začetnika turne smuke. Trgovina s turnimi smučmi je ključna, saj napačen nasvet lahko povzroči ob tako dragem nakupu kar nekaj slabe volje, tudi glavobol. Na tem mestu prav gotovo lahko toplo priporočam trgovino Actionmama, kjer vselej prijazno svetujejo izkušeni strokovnjaki z znanjem iz terena in poznavanjem aktualnih trendov.
Ne oprema - tehnika in znanje smučarja sta bistvena!
Smuči za turno smučanje.
Mislim, da se sedaj tudi tisti najizkušenejši, ki turno smučajo že 40 let in več, počasi strinjajo s tem, da so “sulice”, kot jim pravimo, t.j. smuči, ki so zelo ozke pod čevljem, poslavljajo. Vendarle še vsako leto srečam koga, ki me prepriča v nasprotno, a je to navadno zelo zgodaj v sezoni, ko na smučarja preži še veliko skal, ali pa pozno v sezoni - z istim razlogom.
Nasvetov kako izbrati smuči za turno smučanje je na spletu več kolikor je vseh modelov smuči skupaj. Zagotovo torej ni le en nasvet tisti, zato je pomembno komu boste zaupali, če znanja ali izkušenj za odločitev nimate dovolj sami. Prav zato omenjam svojo odlično izkušnjo s trgovino Actionmama, kjer si bodo vzeli čas in prodali smuči ter turne vezi, na katerih morda ne bodo imeli super duper marže in se vas hitro “znebili”, ampak vam svetovali za vaše (in njihovo) dolgoročno zadovoljstvo in si s tem pridobili vaše zaupanje.
Ravno v zadnji sezoni je imel prijatelj z društva, ki je (bil) turni smučar začetnik - slabo izkušnjo pri “grosistu”, kjer so mu prodali “krasen” karbonski set ultralahkih smuči, še lažjih tekmovalnih turnih pancarjev iz karbona, potem pa - proti vsej logiki in razumu - nataknili navadne, težke plastične Fritschijeve vezi.
Turnosmučarska oprema je (lažje) dostopna, izbira je pestra in visoko prilagojena vsakršnemu slogu turnega smučarja.
Da bi vam lahko prodajalci lažje svetovali, je koristno, da si znate najprej sami odgovorit (realno in čim bolj objektivno) na nekaj osnovnih vprašanj:
Kako dobro smučam?
Kakšen je moj smučarski slog? Ali smučam hitro in delam dolge zavoje (ali jih sploh ne) ali imam rad kratke zavoje na poskok?
Mi je športni vidik smučanja (navzdol) bolj pomemben kot celostno doživetje ob vzponu, morda oboje enakovredno?
Kakšne so trenutno moje ambicije turne smuke? Bodo to dolge ture na raznolikih terenih prek celotne sezone ali morda le meseca januarja v pršiču?
Prav tako si je za nakup koristno vzeti dovolj časa, da lahko dodobra pretehtate različne možnosti, se pogovorite, vmes preberete na internetu še kakšno oceno posameznih smuči in se potem odločite za tiste prave. V vsakem primeru pa si ne belite glave, ko jih boste kupili boste čez mesec dni razmišljali, da bi bile morda neke druge primernejše.
Z vrha Špika sončnemu zahodu naproti.
Turni smučarski čevlji
Podobno kot s smučmi je tudi s turnimi pancarji. Običajni, ultra lahki, težji in tekmovalni, v vseh variacijah, barvah in odtenkih. Kaj je najbolj pomembno pri izbiri turnih pancarjev? Prileganje na vašo nogo!
Turni smučarski čevlji oziroma turni pancarji so ključen kos opreme, še zlasti pri daljših turnih smukih!
Danes se večina pancarjev lahko zlahka prilagodi po nakupu s t.i. fittingom, kar (vsaj za povprečno taco) odpravi manjša neudobja, širino pri prstih, višina narti, peta ipd., ampak tisti splošni vtis “objemanja čevlja” in občutek je ključen, da vas ne bo na dolgi turi bolela glava, noge pa bodo ožuljene in tura uničena. Za izbiro smučarskih čevljev si vzemite vsaj 2 uri, rajši več! Vem, sliši se smešno, ampak ker sem tudi sam prišel do tega spoznanja na boleč (in drag) način, se mi zdi vredno ponovno poudarit.
Zimska idila v Karavankah.
Preizkusite več čevljev, poskusite jih popoldan, ko je noga praviloma bolj “otečena” kot zjutraj, ne kupujte prevelikih čevljev (pogosta napaka!) in predvsem preizkusite več modelov, tudi istega proizvajalca. Kot rečeno je izbira takorekoč neskončna, spet pride prav, če si znate že sami odgovoriti na vprašanja, ki so popolnoma identična kot za smuči. S tem boste zožali nabor turno-smučarskih čevljev in bosta 2 uri za nakup morda dejansko dovolj.
V splošnem je do nedavnega veljalo tako s smučmi kot turno smučarskimi čevlji, da boljši kot so za navzgor, slabši so za navzdol. V zadnjem obdobju, zlasti s pojavom polimera kot npr. Grilamid, pa je ta meja zelo zabrisana.
Turna smuka v Karavankah.
Grilamid je v bistvu prozoren poliamid, ki ga obdelujejo s termoplastičnimi metodami. Med izjemnimi lastnostmi Grilamida je njegova nizka teža, ima visoko upogibno trdnost, odlično odpornost na udarce in vremenske vplive, je preprost za obarvanje in ima nizko vnetljivost ter je odporen na kemikalije ter izjemno vzdržljiv.
Danes so tako na tržišču čevlji, ki imajo nizko težko (ca. 1400 gramov), 4 zaponke in power strap ter trdoto - flex 130… Dandanes se tako lahko dobi turni smučarski čevelj, ki je ne le odličen (lahek in z velikim kotom upogiba naprej) za navzgor, temveč vrhunski za smuko. Tudi za zahtevnejše smučarje.
Oprema za turno smučanje so seveda tudi primerna oblačila, prva pomoč, nahrbtnik, žolna, lopata, sonda, cepin itn. Ker pa z izbiro slednjega navadno nisem imel slabih (začetniških) izkušenj, vsaj tokrat o tem ne bi nakladal, bi pa izpostavil za turno smučanje izjemno pomembno - turne kože!
Turna smuka v zelo sneženi zimi, ko manjših smrek več ni.
Kože za turne smuči
Kože za turne smuči so za turno smučanje (vzpenjanje) najbolj pomemben kos opreme. Tako kot vsa ostala turnosmučarska oprema imajo tudi kože - oziroma po domače psi - omejen rok uporabe. Lažji, tanjši in lepše drseči kot postajajo, manj vzdržljivi. Ne glede na kvaliteto in tip kož pa nobeni ne trajajo večno. Četudi zelo pazimo na dlakasti del kož, težava slej ko prej postane lepilo. Sicer se ga lahko obnavlja, vendar takšnega kot je bil nov, ne bomo imeli več. Na dolgih turah z več vzponi in spusti in še zlasti, če se temu pridruži sonce, voda in potem mraz - postane težava s ponovnim nameščanjem.
Ob koncu vzpona sledi snemanje turnih kož oziroma “spravilo psov”.
Obstaja nekaj dobrih trikov, kako si lahko pomagamo, če na lepljivo površino pride sneg ali led. Najbolj praktična je da kože drgnemo prek noge, da se sneg in led stalita, manj udobna je gretje pod jakno, ampak smo na ta način hitro lahko precej mokri. Najbolj smiselno je seveda pazit, da voda oziroma sneg in led na lepljivo površino sploh ne prideta. Dobri oziroma novejši psi, z dobro lepljivo površino brez težav zdržijo večkratno natikanje psov v istem dnevu, starejši, s slabo lepljivo površino, pa včasih zdržijo le eno nameščanje. In to nam lahko pokvari turo, kot se je to zgodilo prijatelju pri turno smučarskem prečenju Pokljuke prav letos.
Za vso opremo pa v splošnem velja nenapisano pravilo, da človek zares ve katera oprema mu ustreza šele po sezoni ali dveh uporabe.
Ob smuki v Julijskih Alpah nam je pogled uhajal proti Triglavu.
Kako pospraviti turne kože?
Pospravljanje in zlaganje turnih kož lahko v slabem vremenu predstavlja kar nekaj preglavic. Navadno se nam v sončnem, brez vetrovnem vremenu nikamor ne mudi in vsi z največjim veseljem malček postojimo na vrhu. Kaj dobrega prigriznemo, popijemo, naredimo kakšen posnetek in se naužijemo razgledov. Če znamo ali pa ne znamo pospraviti turnih kož je skoraj vseeno, saj imamo čas in jih nekako že “zlepimo” in zbašemo v nahrbntnik pred spustom.
Ko v enem dnevu na eni turi devetič natikaš turne kože, si želiš, da primerjo :)
Lomastenje skozi gozdove Pokljuke.
Kaj pa naredimo na vrhu gore, ko piha orkanski veter, ki nosi sneg in sili snežne kristalčke v oči? Ko je tako mrzlo, da nam je tekočina ali zmrznila ali pa zaradi mraza niti ne mislimo na hrano in pijačo?
Če se spustimo samo enkrat, torej da kož tisti dan več ne bomo potrebovali, je tudi v slabem vremenu sorazmerno lahko - kože potegnemo s smuči in jih tako ali drugače zabašemo v nahrbtnik. V zavetju avtomobila ali doma jih bomo že spravili narazen in rešili, posušili in shranili do prihodnje ture.
“Kaj pa, če se bomo morali še isti viharno vetrovni dan ponovno povzpeti na sedlo in šele od tam nazaj proti varnemu zavetju?”
Snežni vihar ob mukotrpnem vzpenjanju.
Ker na svojo bridko izkušnjo začetniške napake najbrž ne bom pozabil do smrti, toplo priporočam, da se v dobrem in slabem vremenu držite svojega sistema, ki vam najbolj ustreza. Mene je začetniška napaka stala mukotrpnega štiriurnega gaženja.
Prvi turni set skupaj s kožami sem kupil rabljen, psi so zares dobro prijeli samo prvič. Ko sem jih dal gor na toplem doma! Ko sem jih v orkanskem vetru snel in jih po nerodnosti še malo povaljal po snegu, je bilo ob ponovnem (poskusu) nameščanja ogromno preklinjanja, pomagalo pa ni nič! Ne ogrevanje, ne drgnjenje čez stegno ne nič. Gaženje do stegen in povratek sredi noči!
In lekcija? Na vsem ostalem se lahko varčuje, pri psih rajši ne!
Turno smučanje ob soju svetilke in sneženju je posebna izkušnja.
Sistemov snemanja turnih kož s smuči je več, zato bom opisal le tega, ki ga uporabljam sam. Uporabljam kože Pomoca, ki se sicer pogojno lahko lepijo ena na drugo, a mi je vseeno bolj preprosto uporabiti folijo, s katere lahko pse lažje snamem in tudi (za daljši čas) pospravim.
Začnem pri repih smuči, kjer se moji psi zaključujejo, nalepim folijo in po ca. 30 cm odlepim kože in sproti lepim gor folijo. Potem pa kože zalepljene samo še prepogibam do konca, dokler jih ne staknem pri konicah smuči. Na drugi smuči gre lažje, ker je na foliji že pes in je forma boljša in manj problematična, četudi piha orkanski veter. Ponovno uporabim ca. 30 cm proste folije, začnem pri repih in potem sproti lepim in “prepogibam” pse. Tako mi jih veter ne premetava, ne razmeče po snegu in so takoj pripravljeni, da jih preprosto pospravim v nahrbtnik.
Koliko je vreden vaš avtomobil?
Le toliko kolikor dober je voznik! Precenjene vozne zmogljivosti avtomobila so nas s prijatelji že kar nekajkrat zaposlile s porivanjem, vleko in največkrat - odkopavanjem. Ni ga namreč avtomobilskega proizvajalca ali zmogljivosti motorja, ki bi rešile avto vkopan v (pre)globok sneg, ko “sede na trebuh”. V takšnih trenutkih tudi pol megavata moči, štirikolesni pogon in zaklepanje diferencialov ne pomagajo. Tako zakopanemu (oziroma nasedlemu) ne more pomagati več niti najboljši voznik.
Kot vse drugo je tudi avto le tako dober kot tisti, ki ga upravlja oziroma vozi.
Izkušnje na tem področju so pokazale, da poleg štirikolesnega pogona in vselej prisotnih lopat v avtu najbolj pomagajo snežne verige. Kombinacija snežnih verig in vsekolesnega pogona z zbrano vožnjo pogosto pomenijo precej krajši dostop, sočasno pa konkretno težavo v primeru, da se vendarle ustaviš :)
Če je sreča, se v takšni kombinaciji pripelješ tako zelo daleč, da drugega prometa ni in avto preprosto pustiš kjer obtiči. Od Arneta sem se naučil mantre, da “ta problem lahko počaka na povratek” in se najprej opravi s turo.
“Ta problem bomo reševali ob povratku.”
Vsekakor pa nikakor ne morem preveč poudariti pomembnosti lopate. Lopata je pogosto edina rešitev in če je udeležencev in s tem lopat več, bo reševanje avtomobila toliko lažje.
Turno smučanje nudi obojestranski užitek - navzgor in navzdol.
Turno smučarske informacije
Ker je (užitkarsko) turno smučanje zelo odvisno od razmer na terenu, je gotovo nepogrešljiva ažurna informacija s terena. V ta namen pa na primer spletna stran z opisom razmer o turnem smučanju.
Snežak
Slovenski snežni portal z informacijami za varnejše gibanje v zasneženih gorah.
Toplo priporočam sodobno spletno stran z aktualnimi razmerami s terean Snežak (snezak.si), kjer na enem mestu dobite odličen pregled nad aktualnimi snežnimi razmerami, stanjem plazovne nevarnosti in drugimi napotki za čim bolj varno smuko. Zlasti za začetnike, ki še ne poznajo kdo dejanski pisci so, je pomembno, da ne sledijo “slepo” zapisanim ocenam razmer, in si dejansko preberejo celoten opis, ogledajo slike in da izberejo ture, ki so jim dorasli oziroma so primerni njihovemu nivoju znanja in fizične pripravljenosti.
Tečaj plazovne varnosti
Tečaj plazovne varnosti je kot že ime pove namenjen temu, da bi se plazovom izgonili. V primeru, da vas vendarle preseneti in da si bi znali s prijatelji, ki so z vami na turi (pozimi nikar v gore sami!) pomagati, pa je pomembno o tem vedeti več. Toplo priporočam plazovne delavnice, ki jih organizirajo licencirani gorski vodniki. Na voljo so tudi brezplačni tečaji v sklopu varstva pred snežnimi plazovi, kar organizira PZS skupaj z GRS. Tudi v našem društvu Freeapproved v sodelovanju s specialisti za varnost pred snežnimi plazovi vsakoletno organiziramo delavnice in obnovitvene seminarje. Znanje je ključna veščina, ki bo prijateljem rešila življenje, zato znanja nikoli ni preveč!
Utrinek s plazovnega seminarja Freeapproved pred pričetkom sezone.
Plazovi so nepredvidljivi, tudi v gozdu!
Sklepna misel in navdih
Letošnje leto je v marsičem posebno. Tudi v tem, da letos za turno smuko ni dovolj snežna podlaga, ustrezne razmere, znanje in varnost, temveč tudi odprava omejitev prehajanja med občinami. Držimo torej pesti, da bomo lahko kmalu v čimvečjem številu zdravi migali na turni smuki. Srečno!
V iskanju presežnih užitkov govtanja snega smo se odpravili k sosedom. Varen in od trum snežnih navdušencev pozabljen bukov gozd velike strmine, ki sega skoraj 1700 metrov visoko…