Kot kaže me vsako leto bolj dajejo znaki starosti, predvsem pozabljivost in okrnjena umska kapaciteta. Ne vem kako je namreč mogoče, da se mi je ta objava toliko časa skrivala med osnutki...
A vendar se se nekako dokopal do povezave in ker je nastalo v zraku nekaj še kar simpatičnih fotografij, bi jih bilo škoda ne deliti...
Ko sem se še mlečnozob, na zadnji klopi zibajoče se katrce na stari jadranski magistrali v pozni noči na nekem ostrem ovinku v smeri Paklenice prebudil, sem smrti zrl naravnost v žrelo...