Ko sem se še mlečnozob, na zadnji klopi zibajoče se katrce na stari jadranski magistrali v pozni noči na nekem ostrem ovinku v smeri Paklenice prebudil, sem smrti zrl naravnost v žrelo...
Viewing entries in
Air
FREEDOM: Boundless Sky je kratka filmska pripoved o osebnih strahovih in navidezno nepremagljivih ovirah, ki si jih ljudje postavljamo samim sebi. In je zgodba o doživetjih ter svobodi divjega gorskega okolja Alp.
iKer imam rad manj prežvečene, še posebej če so to sosede, sem szadal cilj, da najprej obdelam domnevne bohinjske device.
V zapisih je o pristopu na Lisca na internetu zaslediti več trditev. Od teh, da gre za čudovit vrh s fantastičnimi razgledi, do tistih, ki opisujejo brodenje po šavju polnem klopov, mrčesa in kač. Na žalost ali pa na srečo - so vse resnične.
"O lej ga", sem slišal minuto po tem, ko sem zaradi prebavnih motenj zlezel izza grma. Dohitel me je bil Klemen Hančič. Živa legenda iz Kamnika z neomejeno kondicijo in mojster kolesa, gorskega teka in letenja.
Nekaj sekund po tem, ko sem se prisedel nazaj v avto, smo s Pajotom in Aljažem še molčali, čakajoč, da se bo oglasil krivec za grozljive vonjave. Saj poznate hinavce, tihomirje, žveplenke in podobne ljubkovalne izraze za plinsko smrt? Ko nekdo gnije pri živem truplu, se takorekoč razkraja ali suši okrog obrnjeno črevo, ampak zaradi zakonov kemije krivca pri polnem avtomobilu ljudi ne moreš enoznačno določit. Plinska bomba se hinavsko prikrade z vseh strani in se zajeda v nosnice in žge v pljučih...
Kot kaže me vsako leto bolj dajejo znaki starosti, predvsem pozabljivost in okrnjena umska kapaciteta. Ne vem kako je namreč mogoče, da se mi je ta objava toliko časa skrivala med osnutki...
Vsaka izkušnja je dragocena. Še zlasti takšna, od katere odneseš novo spoznanje - brez, da bi si opekel rit. Veseli kot radio smo to spoznali tudi sami ob varnem pristanku v dolini. Ljudski pregovor, ki se ga vsakič znova spomnim, drži kot pribito: "Izkušnje so najboljša šola, le šolnina je zelo draga!".
Prisojnik je dominanten vrh nad Kranjsko Goro, ki s svojim severnim ostenjem krade poglede nepreglednim množicam turistov, ki v rohnečih piksnah na kolesih vozijo čez gorski prelaz Vršič (1611 m).
Ob 4:30 smo že brzeli proti Karavankam, vrhu Stola naproti. Aljaž, Marko, Simon in jaz smo kmalu po tem, ko je prvo jutranje sonce pobožalo vrhove, že pripravljali padala. Ob idealnih razmerah smo se z le nekaj koraki poslovili od mehkih travnatih tal in odvriskali v dolino, kjer smo ob jezeru v Završnici pristali in nadaljevali v službo.