Jure Žabjek in Kristjan Vreček sta oba zgrabila za vile svoji oranžni lisici z oznako 36 in kot dva navihana dečka komaj čakala, da ju lahko našponata po bregu navzdol…
Viewing entries in
Photo
Kristjan pozna vsako pot, stezo, potoček, padlo drevo, bando in borovnico. Slednje tudi po imenu. Edinole klopov še nima tako naštudiranih, tako da dva krvosesa, ki sem ju naslednje jutro s pinceto vlekel s svojega trupla, nimata imen…
Ko sem se še mlečnozob, na zadnji klopi zibajoče se katrce na stari jadranski magistrali v pozni noči na nekem ostrem ovinku v smeri Paklenice prebudil, sem smrti zrl naravnost v žrelo...
Z Lukatom sva se zmenila za jutranjo rekreacijo v obliki gorskega teka. Da bi nama ne bi bilo dolgčas in v pisarno ne bi prišla preveč spočita, sva s seboj tovorila še fotoaparat in se poigrala s čudovito svetlobo in pokrajino, ki jo te sicer ozeleneli in nekateri kot sir naluknjani vrhovi premorejo...
Skromen, tih in simpatičen fant, ki se ni "metal ven" ali se kako drugače izpostavljal ne z jezikom ne z obnašanjem, vse dokler ni prišlo do prvih dejanj, ki so govorila sama zase. Objave niso bile mnogoštevilne, a tiste, ki so bile, so vsaka po svoje predstavljale vrhunska dejanja fanta z imenom Luka Kramarič!
Večinoma v gorah spim v spalni vreči pod milim nebom. Tokrat pa sem bil namenjen v bivak na Prehodavcih in v trenutku, ko sem odprl vrata, doživel šok! Kaj s(m)o obiskovalci gora v Sloveniji res take svinje?!
Izobilje rumenila, rdečila in drugih jesenskih barvnih odtenkov naravo še poslednjič pred prihodom monotone zimske beline okrasi in olepša za zadnje letošnje razdajanje. Priznam, da se je takšnim lepotam težko upreti in da te mamljivi dnevi, kakor smo jim bili priča konec tedna, hitro omrežijo in premamijo v skušnjavo...
Zgodba rekonstrukcije Bivaka II na Jezerih se je nesrečno končala. Nismo vrgli puške v koruzo in za že skoraj povsem izdelani tja-namenjen čudovit bivak izbrali alternativno lokacijo. Lepotec je nadomestil (stari) bivak pod Skuto na Malih podih na 2070 m in stoji v osrčju Kamniških Alp.
Kot podivjani garjavi psi za rodovniško kuzlo slokih tačk smo se zagnali iz gondole ter hiteli zapenjat smučarske čevlje in smuči. Na tak dan si iskreno večkrat mislim, da če me ne bo pokopal plaz, me bo pa gotovo pobralo od srčne kapi!
Popotovanja v dežele tretjega sveta so koristne. Služijo kot opomnik - so opomin za naše razvajene riti, za osiromašeno dušo in duhovno stanje ter ozkogledost. Opomin temu, da nam je v naši podalpski deželici še vedno preveč lepo: če še toliko vreščimo čez politiko, se pritožujemo nad sedanjim ekonomskim stanjem ter vsesplošno brezbrižnostjo, ki je kot najhujša kuga zajela mnoge Slovence, se niti slučajno ne približamo bedi in žalosti, ki predstavlja vsakdan milijardam ljudi v deželah tretjega sveta.