Včeraj sem bil gost v oddaji Trenja z Urošem Slakom in na 22:40 in 1:17:12 celo nekaj nakvasil. OGLED ODDAJE V ARHIVU POPTV.SI

Najbolj zaskrbljujoče se mi zdi dejstvo, da je večina tistih, ki dejansko lahko na to preko zakonov in ostalega vplivajo na pol priznala, da so nemočni. Da je država nemočna!

In če samo povzamem, kaj se meni zdi, da bi bilo od vsega včeraj slišanega pametno narediti:

  1. preventiva - kultura pitja alkohola že ko sem bil sam v gimnaziji je bilo najbolj hudo, če si v petek šel ven in se ga z litrco v roki nažgal do mrtvega. Takšna je tudi danes splošna percepcija mladih "biti kul". Mogoče malo več FIS kulture nikomur ne bi škodilo in bi bilo časa za pijančevanje manj.
  2. kurativa - globe, zapori, prisilno delo včeraj se je sodnica opirala na to, da od tistega, ki že tako nima nič, nič ne moraš vzeti. Jaz pravim, da to ni res. Če pije alkohol, kadi cigarete, vozi avto, pomeni tudi, da ima za bencin. In če ima za vse našteto, pomeni, da mu lahko vzameš najmanj avto. Pa se sploh ne gre za to, kakšna (majhna) je vrednost tega avta, pač pa za to, da preprečiš, da se usede vanj. Kar ne more plačati z denarjem in premoženjem, ki se mu ga v celoti zapleni, se ga da na javno koristna dela. Kugla na nogo, oranžna obleka z napisom "VOZIL SEM PIJAN" pa naj pometa parke, striže rožice, asfaltira ceste in pač vse, kjer ne rabiš biti ne šolan ne pretirano spreten. In teh del je veliko in za vse to država plačuje. In če se za to ne plačuje, je to enako, kot če ti pijani voznik plača.

    Zapori se mi zdijo nesmiselni že zato, ker te vsak človek v zaporu spet stane. In ker takoj, ko pride iz zapora, lahko spet sede za volan. Povratnikom sploh ne bi več nikoli dal možnosti, da opravlja izpit, prepovedal bi mu vožnjo in bi ga ob naslednjem prekršku vožnje brez izpita dal na toliko prisilnih ur dela, da niti ne bi več imel časa razmišljati o vožnji.

  3. In kot sem povedal že včeraj - ne smemo in ne moremo vse gledati skozi številke in primanjkljaj ali dobrobit državne blagajne (zavarovanje ipd.) v milijonih, ničlah in enkah. Življenje tistega, ki je ugasnilo zaradi pijanega voznika ima za bližnje in prijatelje pač nenadomestljivo vrednost. Vrednost življenja se ne da meriti z denarjem, tako da vse te tožbe in zavarovanja in ne vem kakšne odškodnine tako ali tako ne bodo vrnile preminulega nazaj.

1 Comment