Plezališče Črni Kal me vedno znova navduši in tudi zadnjič ni bilo nič drugače. Veliko smeri, veliko prostora pod steno in kratek pristop. Malo smo šli raziskovati tudi tiste bolj ta desne sektorje, kjer smo splezali nekaj poštenih smeri. Skala sicer ni pretirano navdušujoča kar se kvalitete tiče in samo sreči se imamo zahvaliti, da Bor ni na glavo dobil s 15 metrov enega konkretno velikega kosa.
Sandi s prijatelji že dalj časa plezarijo uspešno združuje z rekreacijo trebušnih mišic in fotografije. Tudi na zadnjem rekreacijsko-fotografskem izletu ni bilo nič drugače in je stisnil pa dobrih fotk. V strahu za moje zdravje je sicer obnemel in pozabil fotografirati daljši polet, a je ujel nekaj drugih plezalnih utrinkov. Enega takšnih mi je poslal za povohati po emailu.
