Danes sem nehote izvedel najdaljši polet. V plezališču na vrvi, a vseeno vredno kakšne besede. Z Borom sva plezala v plezališču in ko sem se z levico že držal štanta in nabiral velikanske zanke z desno roko, mi je odletela noga. Bor je pač podajal vrv, ker sem visok in rabim veliko vrvi, da dosežem nad glavo, svedrovci pa tudi niso prav zelo skupaj.
In sem letel. Daleč. V zraku sem obvisel na polovici smeri, tako da sem frčal in se skupaj z vrvjo raztegnil za kakšnih 9 metrov.
Bil sem kar malo presenečen kako "nežno" me je vrv po tako dolgem padcu ustavila, pa tudi vesel, da so smeri previsne in da nisem imel slučajno kakšne nerodne zanke okrog noge ali kaj podobnega. Zanimivo je pa tudi to, da se zdi čas letenja tako kratek, da komaj registriraš prosti pad.
No in potem se spomnim kakšnih plezalskih filmov, ko npr. Chris Sharma izpušča svedrovce in jih ne vpenja, da zmanjša trenje. In pade in leti 30 metrov in več. Divje.