Comment

Dan za pršič na Voglu, Bohinj

Z Matejem sva šla na takorekoč edini sončni dan v mesecu na Vogel, kjer sva izkoristila izjemne razmere pozno-zimskega oziroma že spomladanskega pršiča in se brez vsake gneče in zaganjanja navozila užitkov na svežem snegu. Po 12. uri je pozno marčevsko sonce opravilo svoje in sneg je iz minute v minuto postajal težji... In še nekaj statistike ... v dveh urah in pol sva presmučala 31.11 km z maksimalno hitrostjo 83.08 km/h in opravila za 3775 m spusta.

In še nekaj vizuelne poslastice s svežim filmčkom...

http://youtu.be/3GAw-VT-Kew

Comment

Comment

Začetek

Z našim članom Rokom sva sklenila, da bova odslej marsikaterega izmed svežih filmčkov Freeapproved opremili z njegovo avtorsko glasbo. Spodaj je že en glasbeno-filmski prvenec novorojene naveze... http://youtu.be/uSMORCZX0_k

Comment

Comment

Golf na večnem snegu in ledu. Na Aljaski!

Že pred časom sem se lotil izbiranja kadrov in fragmentov raznih zgodbic z naše odprave na Aljasko. In ena je gotovo igranje golfa, za katerega smo prinesli vso potrebno opremo. Popoldneve smo si tako popestrili z učenjem golfa na snegu in nekega dne smo se zadevo odločili tudi posnet. Ker kup teh zgodbic ni pasalo v "resen" dokumentarec Aurora Polaris, jih bom tako posebej skušal prikazat kakor bo dopuščal čas... Po preplezani prvenstveni smeri in dveh presmučanih prvenstvenih alpinističnih linijah, se je Gregi Ažmanu zahotelo igranja golfa. Matej je dajal navodila in osnovne inštrukcije, za opremo pa je poskrbel inženir Huč ... vaje so se lahko začele! Grega je kot prvi zemljan zadel hole in one in to na večnem snegu in ledu Aljaske, ob neugodnih vetrovnih razmerah. Kapo dol!

Tako je spodaj prvi v seriji filmčkov zakulisja dogajanja na Aljaski, za ostale pa velja povabilo na Mednarodni gorniški festival filma v Cankarjevem domu, kjer se bo v aprilu znova predvajal tudi dokumentarni film Aurora Polaris.

[youtube http://www.youtube.com/watch?v=_2bnws29CPs?vq=hd720]

Comment

Comment

Kdo ustvarja zvezdnike in kdo je Larry Fitzgerald?

Pomislek se mi je porodil po tem, ko smo v Mlačci z našimi alpinci klesali led. In po tem, ko sem med vzponom v lednem plezališču Mlačca slikal NFL superzvezdnika. Larry Fitzgerald je med najbolje plačanimi NFL igralci, prikupnega videza in skromnega obnašanja. Dokler mi organizatorji njegovega izleta po Sloveniji niso povedali, kdo Larry sploh je, se mi ni niti sanjalo. Z Borom sva celo nekaj šal na njegov račun stresla. Najprej ker je precejšen hrust, poleg tega pa ima tudi polno glavo las. Super trivremenski taft najbrž, ker je komaj dobil čelado na glavo :)

Larry Fitzgerald v ledu

Ko je možak poprijel za ledni orodji in začel razbijat, je kmalu postalo jasno, da gre za vrhunskega športnika koordiniranih gibov. Kar mu je manjkalo na tehniki (prvič je plezal led), je vsekakor nadoknadil s surovo močjo. Zmogel je tudi vse ledne "previse" in brez velikega rompompoma po kratki pavzi zaplezal znova.

Larry Fitzgerald med vzponom

Ko je tako plezal in uspešno razbijal led, je fama o njegovi slavi v plezališču rastla iz minute v minuto. Od tega, da so najprej (skoraj) vsi samo debelo gledali kdo ta hrust temnega lica je, in kako zaboga je zašel v Mlačco, do trenutka, ko so vsi nekaj sklepali, brskali po telefonih in surfali po športnih spletnih straneh prebirat kdo ta belozobi junak sploh je.

Larry in Slovenke

Ko je dokončno postalo jasno, da je Larry 120 milijonov zelencev vreden igralec NFL, smo se sprijaznili, da je verjetno kar zelo dober in poznan športnik. Po tem, ko pa so mediji objavili zgodbo o njegovem plezanju in fotografiranju v Mlačci, pa se je tudi v Sloveniji postal (bolj) "znan". Da je Larry faca je jasno. Da kot vrhunski športnik in igralec NFL dobi pozornost svetovnih medijev, je nekako pričakovano in logično.

Pazi zdaj primerjavo s Slovenijo! Koga v zvezde kujemo pri nas? Kdo so "težki kalibri", "pravi" slovenski estradniki? Nekako takole: zvezde, ki so pokazale joške, pa oni, ki so se onegavili pred tv kamerami s porno divami in druge podobne junakinje ter heroji. Zmagovalci resničnostnih šovov z vsebino za bolne na duši, sfalirani menedžerji, ki eno leto dobijo nagrado za dobro poslovanje, prihodnje leto gredo pa v zapor zaradi več let trajajočega izčrpavanja podjetij in goljufij z vsem možnim. Pa seveda vse, ki se tako ali drugače lepijo po "znanih"...

Kako že gre? Slovenija. Moja dežela :)

Comment

Comment

Popolna linija - The Perfect Line

Vsake toliko dobim občutek, da je izdelek dober. In za slednjega sem mnenja, da je eden boljših zadnjega (ustvarjalnega) obdobja... The Perfect Line oziroma Popolna linija! [youtube http://www.youtube.com/watch?v=u2mX0iJabE0?vq=hd720]

Zadnji čas je t.i. Color Grading dobesedno začel kričat in odločil sem se ga priučiti. Z nekaj vaje barvnih usklajevanj in posledičnih barvnih korektur oz. "barvanja" so prvi rezultati že tu. Prav zanimivo pa je, da se s temi fič-firič malimi kamercami GoPro da posneti (ob lepem sončnem vremenu seveda oz. dobrih svetlobnih pogojih) prav neverjetno kvalitetne kadre. Z nekaj montažerskimi triki in malo vaje vsake toliko nastane kaj lepšega in gledljivega...

Comment

Smo Slovenci tudi v gorah kot volkovi?

1 Comment

Smo Slovenci tudi v gorah kot volkovi?

To da smo si Slovenci kot volkovi je žal že pregovorna resnica. Žalosten pa sem, ko se po številnih spletnih debatah in gostilniških govorancah nestrpnost seli v gorski svet. V čudovito alpsko in mirno(-ejše) okolje, kjer naj bi se ljudje vsaj malo umaknili od sranja, ki se vsakodnevno dogaja v dolini.

1 Comment

1 Comment

Speedflying čez Valle Blanche

Težko pričakovani speedflying v Franciji, kjer se je ta šport v resnici tudi začel, je bil uresničen šele zadnji dan pred odhodom. Prek tedna je ves čas precej močno pihalo, nekaj dni celo tako zelo močno, da je bila gondola na Aiguille du Midi (3842 m) zaprta. Tudi snežilo je precej in v celem tednu je nad 3500 m zapadlo celo poldrugi meter snega. Za češnjo na vrhu torte po celotedenskem divjanju po pršiču na našem sindikalnem izletu v Chamonix, pa so se razmere na koncu le poklopile. Ves zadihan sem po dopoldanski rajži po pršiču čez Valle Blanche priletel v naš začasni dom v centru mesta, pobasal opremo, kamere in ostalo navlako in šibal nazaj na gondolo. Ko smo se Džani, Bor, Jaka in Ožbe peljali na 3842 m in kjer je bilo po enih podatkih -26C po drugih pa -29C, sem se spomnil, da sem pozabil vetrno masko. Že prejšnji dan sem namreč pozebel v nos med smučanjem in tako je bila moja surla še bolj občutljiva.

Po zdrsanem in ledenem grebenu smo se z vrha Aiguille du Midija spustili na plato, nataknili smuče in po razritem pršiču odpeljali dobirh 100 m niže. Ko sem snel smuči, da bi pripravil opremo, se mi je udrlo do pasu! Snega je bilo res ogromno. Prav nepojemljivo. Pri tako nizkih tempraturah je bilo vso opremo slišati kot šelestenje papirja. Tudi nahrbtnik, speedwing, oblačila... vse šumi kot tanek papir.

Frčanje nad seraki in navidez neskončno širokimi belimi površinami spreminjajočih se oblik in tudi s preko 100 km/h par metrov stran od oglatih granitnih sten je seveda nemogoče opisati, zato bo najbolj priporočljiv ogled filmčka s pilotove perspektive. Edino kar je zmotilo je bila GoPro3 Black kamera, ki je zmrznila (pa ne zaradi tempratur) zato ni posnetkov s kamere na čeladi. Na frčanje me opominja tudi zmrznjena konica nosu. Windchill (kar je občutil nos) je namreč pri -26ºC in 100 km/h je okrog -60ºC. Fenomenalen zaključek dneva z mehkim pristankom na ravnem ledeniku Mer de Glace.

[youtube http://www.youtube.com/watch?v=C1kA2T15jt4?rel=0&w=630&h=354]

1 Comment

Comment

Občni zbor Freeapproved 2013

Zlata motika, odlična družba, smeh, zabava, občni zbor, zadovoljstvo in prijatelji … To bi bile nekako uvodne ključne besede letošnjega osrednjega društvenega dogodka, ki se je odvijal minuli vikend nad Vršičem v vselej prijetni Koči na Gozdu. Nekaj kandidatov nas je že konec tedna odšlo v snežno pravljico. Cesta je bila na debelo zasnežena, smreke so se šibile pod težo belih oblačil, v zraku so se lesketali snežni kristalčki. Po uvodnih zapletih s prevozom smo vendarle krenili na pot in mimo Erjavčeve koče in tam prisotnih reševalcev in njihovih reševalnih psov na vajah odcapljali proti Nad Šitom glave. Ves čas smo se držali poraščenih predelov ob desnem grebenu in se tako skrivali pred plazovitimi predeli. Kljub vsej opremi danes razpoložljivi varnostni opremi - od snežnih kukavic, balonov, žoln, sond, lopat, vrvic, dihalnikov in vsega ostalega - smo se na višini ca- 1900 m usrali od strahu. Tam od 20 - 40 cm debela oddeja snega na poledeneli kloži je bila prenevarna in odločili smo se za spust. Če zavoljo lepe sončne svetlobe ne bi tako priganjal, bi eventuelno naredili še kakšen zavoj več, ampak se je več kot splačalo. Enkraten pršič do kolen, redka dreveščka in popolna zima. Kot bi mignil smo bili v koči in prvi večer se je lahko začel. Počasi se nas je do večerje nakapljalo prvih dvajset članov in po dobri hrani nismo več dolgo vztrajali na nogah. Pobrala nas je noč. Prihodnje jutro je šlo zares. Najprej dostava celih kubikov prtljage, polnih nahrbtnikov in ostalega za več kot 70 parov nog, ki so prišli bolj ali manj točno ob dogovorjeni uri, ko se je pričel seminar plazovne varnosti z Volontarjem in ostalimi člani GRS. Mahnili smo jo na delovišča in se razdelili v 5 skupin po 15 ljudi. Po besedah Volontarja nas je bilo ko Rusov :) Po skupinah smo na vseh deloviščih delali različne vaje ob pihljanju severnega vetra na minus 13. Bilo je … frišno! Ampak nič ne de! Vaje so bile več kot koristne, udeleženci so bili navdušeni in ker je ostalo še nekaj ur dneva so jih vsi izkoristili za lovljenje poslednjih sončnih žarkov onega dne na različnih vrhovih okrog Vršiča.

Tradicionalno smo v goste na uradni del našega zborovanja povabili tudi zunanjega predavatelja. Tokrat nas je v Himalajo in na številne himalajske odprave popeljal njih vodja - Tone Škarja. Z odprtimi usti smo poslušali prenekatere zgodbe časov pred našim rojstvom in z zanimanjem spremljali pripovedi z in izpod najvišjih svetovnih vršacev.

Sledil je uradni del z volitvami in pozneje imenovanjem novega podpredsednika društva. Po predstavitvah vseh treh kandidatov se je obetal tesen izid, a vendar je na koncu s prepričljivo večino (takšno, da ni bil potreben drugi krog) povedel Džani, ki je torej do prihodnjega leta naš novi podpredsednik. Njegov protikandidat je že napovedl hud boj, saj prihodnje leto sledijo obče volitve in se bo menda tudi predsedniku zamajal stolček.

Družabni program z obilico smeha so tokrat pripravili letošnji alpski mucki. Po duhoviti retrospektivni uvodni predstavitvi so sledile razne preizkušnje in predstavitev novosti z letošnjega R&D oddelka. Vse novosti je pokupil mogotec na mobilnem telefonu, njegov PRovec Jaka pa je na dražbi z velikim naskokom pokosil vse tekmece, ki so stegovali jezike. Omejena serija zlatih smuči, rokavice za plezanje, gretje in kot nadomestek derez ter izjemno lahka, zložljiva vetrovka z varjenimi šivi - vse top ponudba! Večer se je prevesil v noč in po zmrzovanju na svežem ledenem zraku večjih razvratov ni bilo pričakovati. Za tste, ki je zmanjkalo tudi ležišč na tleh, so se odpravili nazaj domov, ostali smo odpujsali v postelje. Nedelja je bila namreč dan za ture TTS, NTTS ter seveda izpite zimskega dela AŠ.

In kako zaključit? Bilo je super, za nami je še eno čudovito leto društvenega blagostanja, družbene harmonije in lepih avantur. Malo poetično, ampak ni daleč od resnice. Všeč mi je še posebej to, da postajajo mladi aktivni, da se v aktivnosti društva vključujejo tudi pripadniki stare garde (ne po letih temveč stažu) in da se še vedno znamo kulturno zabavat in poveselit. Čeprav so letos manjkali ključni akterji razvpitega nočnega življenja zavoljo bolezni, slabega počutja ali česa tretjega, smo se vendarle prebili čez zabavno noč in obrnili list v našem društvenem koledarju, ki letos piše svoje 9. leto. In ker smo društvo in ker ne želimo, da gredo naši lepi skupni trenutki in doživetja v pozabo, na tem mestu še bodica, da bi si v prihodnje želel videti več objav na naši spletni strani, ki že od naše ustanovitve služi kot dnevnik in ustvarja društveno zgodovino! Srečno in vse dobro do prihodnjič in hvala vsem, ki ste prišli in tistim, ki ste želeli pa zaradi tega ali onega niste uspeli!

Celotna objava z vsemi fotografijami pa tukaj.

Vzpenjanje v zaklonu vejevja Sanjski zavoji v pršiču Dve platni za skoraj 200 oči. Roka tudi danes še vedno visi pod mostom.

Comment