Zlata motika, odlična družba, smeh, zabava, občni zbor, zadovoljstvo in prijatelji … To bi bile nekako uvodne ključne besede letošnjega osrednjega društvenega dogodka, ki se je odvijal minuli vikend nad Vršičem v vselej prijetni Koči na Gozdu. Nekaj kandidatov nas je že konec tedna odšlo v snežno pravljico. Cesta je bila na debelo zasnežena, smreke so se šibile pod težo belih oblačil, v zraku so se lesketali snežni kristalčki. Po uvodnih zapletih s prevozom smo vendarle krenili na pot in mimo Erjavčeve koče in tam prisotnih reševalcev in njihovih reševalnih psov na vajah odcapljali proti Nad Šitom glave. Ves čas smo se držali poraščenih predelov ob desnem grebenu in se tako skrivali pred plazovitimi predeli. Kljub vsej opremi danes razpoložljivi varnostni opremi - od snežnih kukavic, balonov, žoln, sond, lopat, vrvic, dihalnikov in vsega ostalega - smo se na višini ca- 1900 m usrali od strahu. Tam od 20 - 40 cm debela oddeja snega na poledeneli kloži je bila prenevarna in odločili smo se za spust. Če zavoljo lepe sončne svetlobe ne bi tako priganjal, bi eventuelno naredili še kakšen zavoj več, ampak se je več kot splačalo. Enkraten pršič do kolen, redka dreveščka in popolna zima. Kot bi mignil smo bili v koči in prvi večer se je lahko začel. Počasi se nas je do večerje nakapljalo prvih dvajset članov in po dobri hrani nismo več dolgo vztrajali na nogah. Pobrala nas je noč. Prihodnje jutro je šlo zares. Najprej dostava celih kubikov prtljage, polnih nahrbtnikov in ostalega za več kot 70 parov nog, ki so prišli bolj ali manj točno ob dogovorjeni uri, ko se je pričel seminar plazovne varnosti z Volontarjem in ostalimi člani GRS. Mahnili smo jo na delovišča in se razdelili v 5 skupin po 15 ljudi. Po besedah Volontarja nas je bilo ko Rusov :) Po skupinah smo na vseh deloviščih delali različne vaje ob pihljanju severnega vetra na minus 13. Bilo je … frišno! Ampak nič ne de! Vaje so bile več kot koristne, udeleženci so bili navdušeni in ker je ostalo še nekaj ur dneva so jih vsi izkoristili za lovljenje poslednjih sončnih žarkov onega dne na različnih vrhovih okrog Vršiča.

Tradicionalno smo v goste na uradni del našega zborovanja povabili tudi zunanjega predavatelja. Tokrat nas je v Himalajo in na številne himalajske odprave popeljal njih vodja - Tone Škarja. Z odprtimi usti smo poslušali prenekatere zgodbe časov pred našim rojstvom in z zanimanjem spremljali pripovedi z in izpod najvišjih svetovnih vršacev.

Sledil je uradni del z volitvami in pozneje imenovanjem novega podpredsednika društva. Po predstavitvah vseh treh kandidatov se je obetal tesen izid, a vendar je na koncu s prepričljivo večino (takšno, da ni bil potreben drugi krog) povedel Džani, ki je torej do prihodnjega leta naš novi podpredsednik. Njegov protikandidat je že napovedl hud boj, saj prihodnje leto sledijo obče volitve in se bo menda tudi predsedniku zamajal stolček.

Družabni program z obilico smeha so tokrat pripravili letošnji alpski mucki. Po duhoviti retrospektivni uvodni predstavitvi so sledile razne preizkušnje in predstavitev novosti z letošnjega R&D oddelka. Vse novosti je pokupil mogotec na mobilnem telefonu, njegov PRovec Jaka pa je na dražbi z velikim naskokom pokosil vse tekmece, ki so stegovali jezike. Omejena serija zlatih smuči, rokavice za plezanje, gretje in kot nadomestek derez ter izjemno lahka, zložljiva vetrovka z varjenimi šivi - vse top ponudba! Večer se je prevesil v noč in po zmrzovanju na svežem ledenem zraku večjih razvratov ni bilo pričakovati. Za tste, ki je zmanjkalo tudi ležišč na tleh, so se odpravili nazaj domov, ostali smo odpujsali v postelje. Nedelja je bila namreč dan za ture TTS, NTTS ter seveda izpite zimskega dela AŠ.

In kako zaključit? Bilo je super, za nami je še eno čudovito leto društvenega blagostanja, družbene harmonije in lepih avantur. Malo poetično, ampak ni daleč od resnice. Všeč mi je še posebej to, da postajajo mladi aktivni, da se v aktivnosti društva vključujejo tudi pripadniki stare garde (ne po letih temveč stažu) in da se še vedno znamo kulturno zabavat in poveselit. Čeprav so letos manjkali ključni akterji razvpitega nočnega življenja zavoljo bolezni, slabega počutja ali česa tretjega, smo se vendarle prebili čez zabavno noč in obrnili list v našem društvenem koledarju, ki letos piše svoje 9. leto. In ker smo društvo in ker ne želimo, da gredo naši lepi skupni trenutki in doživetja v pozabo, na tem mestu še bodica, da bi si v prihodnje želel videti več objav na naši spletni strani, ki že od naše ustanovitve služi kot dnevnik in ustvarja društveno zgodovino! Srečno in vse dobro do prihodnjič in hvala vsem, ki ste prišli in tistim, ki ste želeli pa zaradi tega ali onega niste uspeli!

Celotna objava z vsemi fotografijami pa tukaj.

Vzpenjanje v zaklonu vejevja Sanjski zavoji v pršiču Dve platni za skoraj 200 oči. Roka tudi danes še vedno visi pod mostom.

Comment