Puščavske avanture Sahare

Po tem, ko je že kazalo, da bom le 8 ur pred vkrcanjem na letalo ostal hospitaliziran v ljubljanskem KC, sem razum (ga sploh imam?) potisnil vstran in se odločil, da odpotujem. Za  prvo objavo po povratku z društvenega roadtripa, kjer se nas je dva ducata članov Freeapproved aktivno potepalo po najstarejšem kontinentu, poznanim tudi pod imenom Afrika, naj za najavo potopisnega predavanja služi le nekaj uvodnih fotografij...

Sonce se poslavlja za grebeni Atlasa.

Kamele, ki v resnici to niso. Enogrbim živalim na štirih nogah se namreč reče dromede.

Medtem ko je naša srca grelo prijateljstvo telesa pa prasketajoč ogenj, je naša družba v saharski puščavi najprej doživela dež, zatem pa se je odprl pogled na milijarde zvezd brezkončnega vesolja (dež v sahari je bil v resnici nekaj dežnih kapelj, ampak že za to moraš imeti tam dol menda preklemansko srečo).

Ob sončnem vzhodu je za nas amaterske samouke osebe s fotoaparatom v roki kulisa puščave kot nalašč za portretno fotografijo.

Hoja navkreber po peščenih sipinah je pravzaprav enaka kot gaženje v domačih gorah pozimi. Le kanček bolj vroče je. Plezanje na puščavskem soncu pa je vsekakor nekaj drugega.

Presenetljivo hladno je bilo plezanje ob jutru in na dolinskem prepihu.

Pravi štirikolesniki za prave avanture brezpotij ali bolje rečeno brez-cestij.

Poznopopoldanski rumeno-rdeči svetlobi v visokih stenah nad dolino ni para!

Prvovrsten užitek pri plezanju do 40 m visokih smeri v odličnem hrapavem rdečem apnencu.

Plezanje v Dolomitih 2012

Tudi letos smo se s klubom odpravili na tradicionalni Freeapproved tabor Dolomiti 2012. Mesto namestitve je bilo letos v vasi Canazei, do katerega je dobre 4 ure vožnje. Prejšnji leti smo gostovali v Cortini d'Ampezzo ter Colfoscu pri Corvari. Meni osebno je bila letošnja lokacija naustreznejša, morda tudi zato, ker sem to gledal tudi skozi oči ostalih udeležencev, med katerimi je bilo kar nekaj novincev. Skala je bila pregovorno čvrsta, smeri čudovite, izpostavljenost navdušujoča, družba in ambient fenomenalna. Celotna reportaža z mojo galerijo fotografij je na voljo na naši klubski strani Freeapproved.com, spodaj pa nekaj meni všečnih fotografij. [gallery columns="5" orderby="ID"]

Fotozgodba Aljaska 2012 in Reinhold Messner

Od povratka z Aljaske - ene mojih najljubših avantur doslej - je čas mineval (pre)hitro. Službene obveznosti in s tem povezana predavanja ter vse o novem smučišču 2864 Bohinj so mi pošteno prikrojila čas.

O naši avanturi sem precej tudi pisal - članke in reportaže, ki bodo prek poletja kapljali v različnih slovenskih in tujih medijih v javnost. Upam, da bo kaj všečnega za prebrat. Naposled pa sem po mnogih ukradenih trenutkih s težko muko izbral in uredil izbor fotografij, ki je v svoji celoti 150-ih fotografij na voljo na naši spletni strani Freeapproved.

Vmes so se po vrnitvi v domovino zgodile tudi bolj ali manj zanimive peripetije, med drugim na primer večerja z Reinholdom Messnerjem v Špajzi v stari Ljubljani, kjer sem z legendo, a sicer prav zabavnim možakom preživel cel večer.

Priznam, da je zelo dober občutek, ko ti legenda kova Reinhold Messner malo polaska in če ne prej - ga morda znova vidimo na naši filmski premieri Aljaska, ki bo 21. novembra v Cankarjevem domu :)

Beli tok v Prisojniku, 1.P. - leta 2003

Z Grego Ažmanom sva pred mnogo leti - zdaj že lahko tako rečem - davnega leta 2003, splezala prvo ponovitev smeri Beli tok v severni steni Prisojnika. S smerjo je prvi opravil Marko Prezelj s soplezalci. Ker se letos delajo dobre zimske smeri v hribih morda koga smer zamika ... In ker je video na mojem kanalu YouTube nekaj slabo sprocesiran, sem ga v boljši resoluciji še enkrat naložil še na Vimeo. Morda pa bo koga zanimalo. Mene osebno je predvsem iz vidika "napredka" mojega snemanja od takrat, do danes ... Aja, pa v filmu gre za napako, plezala sva marca, ne januarja!

[vimeo http://www.vimeo.com/2773298]