Z Janijem sva danes obiskala Kanin. Na najino začudenje obratuje. Ne sicer žičnice in restavracije, temveč oddajniki in sprejemniki RTV SLO ter pretežno vse mobilne komunikacije.

A glej ga zlomka - napajalnik bazne postaje ni deloval. In Janijeva današnja naloga je bila sistem vzpostavit nazaj v delujoče stanje, moja pa igrati vlogo šerpe.

Zaradi izjemno majhne količine snega in poledenelih površin smučišča nad Sello Neveo, je bila vožnja s servisnimi motornimi sanmi precej neprijetna in mestoma zoprna. Z nekaj telovadbe in veliko prakse sva zmogla tudi najtežja mesta in po uvodnih težavah sva v nekaj minutah priroporala na Prevalo. Obsijalo naju je sonce, pričakalo pa naju je tudi že precej več snega.  Od Prevale do Kanina je ostala samo še formalnost.

Ob prihodu do zgornje postaje gondolske žičnice naju je pričakalo srce parajoče razočaranje: odprta vrata, razbita okna v garažo, razpadajoče pročelje, nesnaga... Čez odprti objekt sva se sprehodila do terase in žalostno gledala propadajoči objekt.

Po skoraj triurnem odkopavanju in šraufanju bazne postaje, je signal prisopihal tudi na žalostno razpadajoči Kanin in okoliške griče. Po še več kopanju in izkopavanju božičkovih sani iz napihane klože, sva z delovnim dnem zaključila in odprdela v dolino.

Razveselila sva se še modrujočih Slovencev na parkirišču Sella Nevea ob povratku, ki so zmajevali z glavo - češ kaj tedva ljubljančana delata na sankah, pa kako se niti za gor nista potrudila in podobne "lepe misli" ter "dobronamerni nasveti". Morda pa bi bili Gorenjci nekoliko manj radodarni z zbadljivkami, če bi vedeli, da se signal v njihovih telefonih ne pojavi kar sam od sebe in da ni samoumevno, da je na voljo 365 dni na leto... tudi v gorah.

Kot pričajo fotografije in narekuje zdrava pamet, sva si bila enotna, da Kanina v tako poraznem stanju ni moč prodati niti za 1 evro, in da bi bilo gotovo najbolj pametno vse skupaj podariti komurkoli, ki želi vlagat v nadaljni razvoj - da usposobi žičnice in zgradi novo infrastrukturo - tako žičniško kot spremljujočo. Za nameček bo zainteresiranemu (tujemu?) vlagatelju verjetno potrebno navreči še kar nekaj nepovratnih sredstev in razne oprostitve plačil davkov za vsaj nekaj let, da se sploh opogumi in ugrizne v to jabolko.

Najboljše sredstvo za vožnjo po snegu!

Razgled proti Bovcu in zelenim dolinam.

Le pogledi in narava Kaninskega smučiča ostajajo neskončno lepi, mi pa v pričakovanju novih visokogorskih okvar na mobilnih omrežjih, daljnovodih in ostalih štangah - vse bolj nestrpni.

Še nekaj besed o snežnih razmerah... Danes je pihal veter severnih tendenc, na prelazu je bilo ob 8. uri -7ºC; v kotanji pred vzponom na Prevalo po občutku vsaj enkrat hladneje. Sneg je kar razpihan, na pobočjih na slovenski strani je kar nekaj klože, ki nekaj časa nosi, nekaj časa pa ne nosi človeške teže. Ko sem si oprtal rezervne dele za v komunikacijsko omaro sem npr. kložo predrl in "zavrtal" globoko v suh sneg, brez teh dodatnih kilogramov na ramenih pa ne... Razmere za smuko bodo gotovo opisali številni danes prisotni turni smučarji...

Vpišite email naslov za prijavo na obveščanje o novih objavah na blog:


Comment