Poznopopoldanski izleti s hitrim povratkom v dolino so več kot primerna rekreacija za pisarniške molje. Gregor, Matevž in jaz smo se tako po službi konec tedna odpravili v Kamniško Bistrico in od tam v nekaj manj kot dveh urah priskakljali na vrh Brane. Če je visoka 2251 m ali 2253 m ne vem, ker se na internetu pojavljata obe višini, vsekakor pa smo bili v dolini hitreje: celih 6 minut! Čeprav so se vremenski bogovi lepo pogodili in so bili veter, oblačnost in mir v zraku v sozvočju - je mraz malček ponagajal. Vsi trije smo se ob pristanku tresli ko šiba na vodi! Pane toliko zaradi vseh mogočih ovir kot so žice in mreže ter celo (stari) bivak izpod Skute, ki je postavljen sredi travnika, temveč zato, ker je bilo res mrazzzz. Hvala tudi neki prijazni gospodični z imenom Mary (kakor se je predstavila), ki nam je malo skrajšala hojo in prišparala noge. Po nebu se vozim s padali Swing, oblači pa me Patagonia Europe.