Kratek oddih na Baliju v Indoneziji je bil za spremembo daleč stran od (mene) pogosteje obiskanih dopustniških destinacij v reliefno bolj razgibane oziroma gorate predele. Ker žal ne posedujem znanja in pameti svojega nekdanjega sošolca, ki z igranjem kart na 888poker.si in s tem "samozaposlen" preživlja družino, kupuje nepremičnine in avtomobile ter veliko potuje, sem kot vsi drugi smrtniki podvržen prilagajanju času tudi službi in drugim s tem povezanim obveznostim.

Oddih v daljni Indoneziji je bil kratek, a nadvse prijeten in sproščujoč. Slaba stran potovanja v Azijo in zlasti na daljne otoke ob Indijskem oceanu pa je dooooolga pot. Potovanje z letali traja malček več kot 30 ur (s prestopanji). Slabše od prestopanja pa je seveda samo še zamik ure. V desno (beri: na vzhod) mi je potovanje vedno težje, ker je moj organizem popolnoma zblojen. Čeprav je samo +6 ur razlike rabim skoraj teden dni, da pridem v nekakšen kao normalen ritem. A ko sem se že sam sebi hotel malo zasmiliti, sem se spomnil 56 ur trajajočega potovanja z Aljaske nazaj domov, ko so nam zašuštrali letala, ko smo potem naposled vkrcani še enkrat šli nazaj, ker so pozabili natočit dovolj goriva v letalo (ja, tudi to se dogaja!) in potem zaradi zamude letala zgrešili povezovalni let...

Kakorkoli že - Bali in sosednji obiskani otočki so zanimivi kraji živih barv, prijaznih ljudi in drugačne kulture. Nekaj vtisov in doživetij pa v spodnji fotozgodbi.

V pasji vročini še mačke spijo. Mijav.

Še večja mačka aka kralj živali počiva v senčki in gleda katero turistko bo požrl naslednjo.

Praženje tradicionalne kave. Sicer ne ločim med dobro in slabo kavo, ampak njihova najdražja je tista, katere zrna Luwak (žival) požre, prebavi in pokaka - te kakce pa pražijo in naredijo kavo. Bljek.