Včeraj sem, kot se spodobi za bolnega človeka, odšel na zrak. V plezališču Vipava sem tudi tokrat zataval. In tudi tokrat - kot prvič, ko sem zataval - sem bil z oranžnolascem - Tadejem!
Tako sem na dogovorjeno mesto prisopihal ob 12:30 uri, ko so ta pridni iz plezališča že odhajali. Tečajnikov alpinističnega tečaja Freeapproved je kar mrgolelo in (dobesedno) nikjer se nisi moral usesti. Zato sem kar nataknil pas in šel napeljat nekaj smeri.
Z Jernejem sva bila odločna, da postaviva "žičnico" in se malo poigrava s kamerama, a nama je neprikladna konfiguracija terena sektorja, v katerem smo se nahajali, prekrižala načrte. Malo sva potem bingljala kot šunki na fiksni vrvi, ki sem jo napeljal in nekaj vseeno posnela... Končni produkt bom predstavil kmalu (trenutno se še renderira).
Drugače pa je bil dan fantastično umit. Preprosto lep. Počutil sem se sicer kot ožeta cunja, ker se je viroza v meni očitno kar dobro zasidrala in je še nisem povsem pregnal. Grrr, me že kar pošteno jezi! Upam samo, da ko jo premagam, da sem spet za kakšno leto dober in da bo mir s temi športnimi pavzami.
Zdaj pa šibam - dedek ima rojstni dan in praznuje 101 leto. Ga bom mogoče spet shecal, da kakšno duhovito reče za v kamero :)