Današnji dan je minil v duhu pisateljevanja. Naprej sem spacal en kvazi tehnični članek, ki naj bi bil pisan tako, da ga razume kar se da široko občinstvo. Namen drugega je podoben - da ga razumejo vsi, tudi tisti, ki ne plezajo - ta je bil pisan za ugledno revijo :), kjer bo moje (naše) poletno početje razpaljeno na kar 10-ih straneh! Ves čas pa je v moji multiprocesorski glavi tekel še proces preganjanja bacilčkov, ki se prosto po prešernu sprehajajo po mojem teleščku. Prvi tekst, ki sem ga sestavljal, si lahko tudi preberete. Je že objavljen. Ni pretirano zanimiv, niti ne kvalitetno napisan. Proces uničevanja bacilov očitno terja preveč procesorske moči mojih sivih celic. Vseeno pa da človeku, tudi laiku, slutiti, da investitorji s pravimi odločitvami lahko močno in neposredno vplivamo na obremenitev okolja, ki ga takšni in drugačni projekti predstavljajo. In ker je dandanes v tehniki vse mogoče, vprašljiva je le cena, je prav od investitorja odvisno, če ima posluh za naravo in gleda ter misli vnaprej - je ekološko osveščen ali ne - oziroma, če mu je po drugi strani pomemben zgolj RVC (beri razlika v ceni, beri naprej - zaslužek).
Še bolj bom vesel, če bo to prebral kakšen ne-tehničen tip oziroma še bolje, kakšna punca/ženska in odkrito povedala, če je zadeva vsaj približno razumljiva :)
Da ne bi slučajno pisal samo člankov, pa sem o vsem sedaj potožil še na blog, ki zaenkrat prenese vse. Držim pesti, da viroza končno spusti moje telo iz krempljev in da bomo v soboto dobro plezali in snemali!