Pijani kreten je bil skoraj ubil mojo mami. Pred mnogo leti je ravnotako pijani kreten ubil prejšnjo ženo mojega očeta... Ravno sem se vrnil iz Milana. Kot ponavadi sem ob prihodu domov zavil v kuhinjo, da bi nekaj vrgel pod zob. S fotrom sva še nekaj klepetala in se pogovarjala o tem in onem, ko mi je nekaj po deveti pozvonil telefon. Klicala je sestra Neža. Njen glas je bil tresoč in ves hlipav. Takoj sem vedel, da je nekaj narobe. Ko je izdavila, da je imela mami prometno nesrečo in ob tem na pol jokala, sem vedel, da gre zares. Neža je povedala, da je mami stabilna, da diha in da ji bije srce. Ker je povedala samo to, me je oblila zona in od groze se mi je malo zvrtelo. K sreči sem sedel.

V tisočinkah sekunde so se v moji glavi odvili najlepši prizori iz našega družinskega življenja in pred očmi sem imel predstavo svoje mami. Neža je povedala kje je, da je pri njej in da jo bodo vsak čas odpeljali na urgenco. S fotrom sva se usedla v avto in se s 400 dirkalnimi konji teleportirala na kraj nesreče. Mami so medtem že odpeljali na urgenco v KC.

Nesreča se je pripetila blizu Kliničnega centra v Ljubljani. Mami je k sreči peljala samo kakšnih 20 km/h, ker je ravno speljevala. Nežo je bila pravkar oddala pri njej doma. Potem pa prinori pijani kreten z več kot 100 km/h, ovinka jasno ne spelje in ker je še pijan, niti zavira ne kaj dosti. Trešči direktno v avto, ki ga vozi moja mami. Mami je lahko samo zavirala, ker sta bili za njo dve punci na rolerjih in ob cesti pešci. Sreča v nesreči je bila, da je bila ona tam z avtom, ker bi norec sicer pokosil vse do smrti. Avtomobila ob trku od sunka odbije več kot 5 m narazen. Povročiteljevega avta do vetrobranskega stekla ni več za spoznati. Njegov sopotnik ni bil privezan in je z glavo prebil vetrobransko steklo. Kot nam je znano je v trenutno še vedno v kritičnem stanju in se bori za preživetje.

Prekleti voznik pa je s kraja nesreče pobegnil! Zbasal se je ven iz avta in opotekajoč se izginil v noč. Do danes ga še niso našli... Vrh vsega se je vozil z ukradenim avtomobilom in brez registerskih tablic. Avto ni bil zavarovan niti nič.

Posledice, ki jih je objestni pijanec pustil za seboj so katastrofalne za njegovega sopotnika in zahvaljujoč maminemu (bivšemu = totalka) Audi-ju hvala-ne-vem-komu dobre za njo. Je kar težko verjeti, da je ob tako silovitem trku praktično vse v redu, z izjemo suma zloma prsnice in težav z dihanjem zaradi stisnjenih pljuč in seveda ogromnih sil, ki delujejo na telo ob takem trku. Kar je najbolj žalostno od vsega je to, da je krivec za vse skupaj na prostosti, da bo še naprej moril po cestah in da ga, ker je bil avto ukraden, najbrž niti ne bodo nikoli našli. Če bo umrl še njegov sopotnik, le-ta nikoli ne bo moral niti povedati, kdo ga je pahnil v smrt.

In kakšne so rešitve za dotični problem in tovrstne probleme na splošno? Prva možnost, ki je bolj človeška je dokaj preprosta ter aktualna zato, ker z mami ni hujših posledic. Ko (če) najdejo povzročitelja, se ga za začetek da v zapor. Ko pride ven, pa se mu vse stroške povezane z nastalo škodo naprti v njegovo breme in to ne po položnicah, ampak enostavno sodni odlok, da se vsak mesec 60% vseh prihodkov zapleni. Ker je bil pijan, bi moral plačati vse, brez pomoči zavarovalnic:

  • škodo na avtomobilih
  • odškodnino udeležnim
  • vse stroške za zdravljenje vseh udeležnih
  • vse stroške prevozov udeležnih
  • rešilca in reševalce
  • vse uslužbence AMZS
  • stroške prevozov avtomobila
  • stroške cenilcev škode
  • stroške preiskovalnega sodnika
  • stroške policistov

in sploh vse stroške povezane z dejanjem, ki ga je povzročil.

Ko bi prišel iz zapora, bi ga tako čakalo kakšnih dobrih 200.000 EUR stroškov. Da bi ta denar vrnil, bi moral ob povprečni slovenski plači garati več kot vse življenje. V pokoj ne bi imel pravice oditi dokler vsega ne bi poplačal ali prej umrl. Garal bi dan in noč in ob delu umiral od utrujenosti. Vsak mesec bi se mu neusmiljeno usedli na račun in vzeli skoraj vse. Pustili bi mu samo toliko, da ne crkne. Komaj toliko, da težko preživi. Pa niti centa več.

Ob takih ukrepih bi se vsekakor zamislil vsak, preden bi pijan sedel za volan. Mislim, da ko bi nekaj takšnih primerov dejansko sprovedli in bi potem z njimi naredili vsakega pol leta intervju za k dnevniku, kako gara 16 ur na dan ob tem pa ima komaj kaj za pod zob - bi se marsikdo zamislil.

Druga možnost pa bi se zgodila ob (bohnedaj) katastrofalnem izidu. Če bi ta kreten povzročil invalidnost ali smrt, bi si s tem podpisal svojo smrtno obsodbo. Dobesedno. Pa saj vem, da nasilje in maščevanje ne prinese kaj dosti za družbeno dobrobit, bi pa vsekakor prinesla mir zame. Pa morda še za koga... In vse svoje resource, vse svoje znanje, poznanstva in vsa razpoložljiva sredstva bi porabil za to, da takšnega kretena najdem. In ko bi ga našel - in vem, da bi ga - bi si idiot samo še želel, da bi bil umrl onega dne, ko je pijan vozil avtomobil in moril po cestah.

In kakšen je nauk te zadnje zablode? Voziti previdno in po predpisih, biti pozoren na pijance, ki morijo po cestah in ne šparati pri nakupu kvalitetnega in varnega avtomobila. Pa si lahko človek še 100 x reče, da bo vozil previdno in počasi - pride tak kreten, ti ubije familjo, njemu pa nič in pobegne. Pred takimi nepredvidljivimi idioti te reši samo varen avto.

PS: Spisal sem že zelo podroben in zajeten odstavek, ki bi sledil tistemu, kaj bi se pripetilu kretenu, ko bi ga našel. Pa sem ga rajši pobrisal iz dveh razlogov - ker nimam rezervirane sobe s pogledom na hribe v umobolnci v Begunjah niti sobe v ustanovi v Idriji - pa tudi zato, ker blog berejo mlajši od 18 let. Malo pa tudi zato, ker ni treba, da čisto vsak na tem planetu ve, kako bi pijani morilec preživel svoje zadnje minute v moji družbi :)

PPS: Ko dobim slike dol s telefon jih objavim.

3 Comments