Danes sem že cel dan tako nekako srednje-slabe volje. Enkrat sredi delavne naglice me kliče Arne, če grem z njim in Borom jest. Ker še nisem nič zaužil, me seveda premami... Potem pa za začetek čakamo ko bedaki, da se sploh pojavijo menuji. Arne skoči do "skladišča" jedilnih listov in ga prinese, medtem pa jaz poprimem za pisalo in kos papirja. Pa smo svoje naročilo kar sami napisali :) Seveda se tudi za to nihče ni zmenil, ker nihče do nas sploh ni prišel. No naposled pa se je le primajala lena starejša gospa, ki ji ni bilo preveč do tega, da bi nas postregla. Še bolj zanimivo je bilo pa to, da se ji tudi z računom ni mudilo. Hecni so naši "gostilničarji"...
Pa še vedno sem lačen.