Ne vem zakaj sem tako mahnjen na kompozitne materiale. Še zlasti karbon. Že pred mnogo leti sem namreč s sosedom Gradiškom Matevžom naredil posebni zaščitni pokrov za kamero na čeladi. Izgledalo je tako vesoljsko, da nikoli nisem vedel ali bolj gledajo mene kot čudaka, kaj imam na glavi ali je preprosto celotna pojava izgledala tako hecna. Vmes so me zamikali tudi cepini iz karbonskih vlaken. Nekaj časa izdeluje cepine in še marsikaj drugega tudi Andrej Pečjak, ampak ne takšnih kot so Cobre. Pred leti so bili najboljši cepini, v večini alpinističnih revij znova in znova ocenjeni kot najboljša izbira. Po ne vem natanko koliko letih pa so jih prenovili, jih naredili še lažje, še primerneje ukrivljene in še bolj zaželene. Tu pa se pojavi tudi težava.
Cepinov v Sloveniji zaenkrat ni moč dobiti in če bo podobno kot s prejšnjim modelom, jih tudi še zelo dolgo (beri: nikoli) ne bo. Najbrž tudi zato, ker je trg v Slo. tako majhen... Kakorkoli že, po prigovarjanju, prepričevanju in zvitim izgovorom sem tipe v Ameriki prepričal, da cepine nujno rabim in da me porinejo preko vrste mnogih naročil. Ne vem sicer kako je to možno, ampak dobivajo po 5 parov cepinov na teden, medtem ko je naročil že na desetine. Če bo torej vse po sreči in bo pregrešno drag "over-night shipping" uspešen, bodo cepini že jutri na Floridi in v petek pri meni! Jupiiii!
Še en razlog več, da letos veliko plezamo za potrebe filma Ice Hunters. O tem pa naslednji post.
