Avto, ki sem ga tako zelo opeval in kar nisem mogel prehvaliti njegovih nadnaravnih sposobnosti je bil pred nekaj dnevi nevozen. Vendar ne zato, ker bi bil kriv avto, temveč njegov lastnik. Spet je naneslo, da sva s Tadejem šraufala neke bičiklete, mdr. tudi za sestro, ko mi na lepem sporoči, da njegov avto ni vozen. Vprašam ga zakaj, on pa mi odvrne, da ga je razdrl in je v kosih?!
No in ko se naposled pripelje z razdrtim gozdarčkom na Vilharjevo pri železniški postaji, kjer so čakala kolesa njegovega strokovnega pristopa in popravila, pogledam v avto in me skoraj kap. Še pred dobrim mesecem je bila armaturna plošča in vse pod njo lepo na mestu, sedaj v pa totalnem razsulu. Videti je bilo moč v samo drobovje avtomobila, ven so štrleli kabli in žice, iz razpoke so zijala stikala in tako dalje. Grozovit prizor, še zlasti zato, ker sem nekako upal, da na bo neverjetno zmogljiv Gozdarček pozimi pripeljal pod marsikatero plezalno smer :)
Tako si lahko le želim, da bo Tadej uspel popraviti vse kar je (sam) uničil in da bomo že kmalu brzeli novim dogodivščinam naproti!