Še preden začnem na dolgo in široko opisovati avanturo, katere del je tudi spodnji zapis, naj to vseeno opišem v ločenem zapisu. Da bo jasno o čem sploh kvasim, naj povem, da smo bili kot prej omenjeno namenjeni v severno steno špika. Velika alpska stena zahteva rano vstajanje. Arne se je iz Ljubljane pripeljal k meni v KG, kjer sva prespala. V zakonski postelji. Ker je bila budilka nastavljena na 4. uro zjutraj, se prav veliko spanca ni obetalo. Vseeno mi je nekako uspelo zaspati, ko se kar naenkrat prebudim in vidim Arneta, kako leži, kot nekakšno truplo poleg mene in nekaj sika v brk. Leži na trebuhu, dolginu kakršen je tace gledajo 20 cm čez rob postelje in mu kukajo izpod odeje, ravno tako cel zgornji del trupa. Godrnja in benti, mene pa tako znervira, da sem tik na tem, da mu rečem, da bi rad vsaj 4 ure spal, preden jo mahnemo v steno. A se zadržim in še naprej spremljam njegov spanec.
Vsake toliko časa se popraska, striktno in vedno v enakem zaporedju. Zjutraj ga povprašam, kako je kaj spal, pa mi odvrne le - da slabo. Da praktično nič ni spal. Čudno, meni je zgledalo drugače. Naposled omeni še, da je celo noč burno sanjal in se prebujal.
Toliko o (kratkem) spancu, sedaj pa v steno.