Za vikend je bila želja večja od tega, kar bi realno lahko pričakovali za ta letni čas. Snega nad Tamarjem je v bistvu precej malo, zlasti grebeni so spihani. Ker je bil naš cilj ravno grebensko prečenje, nam majhna količina snega kajpak ni bila v pomoč.
Nadaljevali smo v upanju, da dlje po grebenu in bliže Jalovcu bolje, a so se naši upi s koraka v korak razblinjali. Toda prišli smo v hribe in želeli smo izkoristit dva dneva lepega vremena in nadaljevali... na Veliko Mojstrovko, pa Srednjo in Zadnjo, Travnik in naprej... Sestop s Šit je bil silno tečen, saj je bilo snega premalo za konkretno oporo in več kot dovolj za to, da je bila trava in skalovje pod snegom popoloma razmočeno. Previdno in počasi smo tako sestopali in bili veseli, ko smo se naposled znašli pod Šitami. Od tam nas je spet čakalo kup gaženja čez napihan sneg, pobijanja med balvani vse dokler nismo prišli do načrtovanega mesta za nočitev pod milim nebom - na sedlu pod Jalovško škrbino.
Noč je bila zvezdnata in topla. Termometer je kazal -4ºC na licih pa smo čutili rahel vetrc. Utrujene nas je zazibalo v sanje. Zjutraj smo kot prenovljeni znova zagrizli in se s sedla želeli sputit v Jalovški ozebnik. Poprhan sneg čez skale, pod njim pa tanka plast žleda - sta nam dala mislit. Nekako bi se sicer najbrž lahko prebili in "posilili" preko, praskali po skalah in držali pesti, ampak smo se zavoljo varnosti odločili, da iščemo drugo opcijo.
Znova smo gazili pod stenami do dela poti, ki poteka okrog, vendar je bilo snega občutno premalo in spet bi bilo precej tvegano početje, praskanje po poprhanih skalah. Še enkrat smo obvozili, se spustili in nato zgazili kakšnih 200 višincev v sosednjo grapo do njenega vrha, misleč, da bomo priključili na pot. Toda na drugi strani je bilo več sto metrov prepadnih sten, težko pričakovanega nadaljevanja pa nikjer.
Izčrpali smo možnosti, a v danih razmerah nismo našli užitne rešitve. Ostala nam je samo še najbolj neokusna varianta - povratek na Vršič. Lomastenje čez slabo pokrito rušje nam je vzelo 3 ure, še dobro uro smo lomastili naprej in nekje v zadnjem delu končno prišli na markirano pot. Bila je fantastična avantura, kjer so mi družbo delali prijatelji s Freeapproved: Dušan, Džani, Primož, Matej in Urban.
