Prvi postanek – Abu Dhabi

prvi postanek na poti do Tajske je Abu Dhabi. Etihad letalska kampanja s katero smo frcali je doslej edina, ki se lahko primerja z The Emiratea. dejansko so te arabske letalske kompanije svetlobna leta pred ostalimi. tako po kvaliteti storitev kot tudi modernih letalih in obcutno okusnejse hrane ok pac kolikor ta plasticna avijonska hrana sploh je lahko kao okusna.
pripenjam se prvi pogled na letaliski stolp Abu Dhabiju…

Oddih

Vsake toliko je treba predahniti in tako sem po povratku iz Turcije mesec november sklenil se z odhodom na plezalni izlet na Tajsko. Objavo pisem ze med voznjo v Muenchen od koder poletimo proti Bangkoku in naprej do Phuketa, potem pa z ladjico na otocke in v vertikalo. Upam da dovolj dalec, da zares odklopim in si odpocijem…

Hecno opozorilo

10.000. dan mojega življenja

Danes mineva desettisoči dan mojega življenja!

Če gledam v dnevih, se mi zdi, da življenje počasi teče. Ko pa to pretvorim v leta in doživetja ter pripetljaje, ki so se zgodili pred časom in “podoživljam” za nazaj … pa se mi zdi, da bo vsega prav vsak čas konec. Grozno hitro mi teče življenje!

Razmere na Vršiču

Letošnja zima se je ponekod že dodobra primajala izza vogala.

Na Vršiču je danes v mešanici dežja in snega vsekakor naznanila svoj prihod in na prelazu že pustila 35 cm snega.

Pogled v Prisojnikovo severno steno

ThinkPad X300 Vs. MacBook Pro 13,3″

Brand: Lenovo / Apple

Produced: 2008 / 2009
RAM: 3 GB  / 8 GB
Processor: ULV 1.2 GHz / 2.53 GHz
SSD: Samsung 64 GB / Intel X-25 160 GB
Screen: 1440 x 900 px (matt) / 1280 x 800 px (glossy)
OS: Win 7 RC 7600 / OS X Snow Leopard
Weight: 1.32 kg / 2.09 kg

Tehnične karakteristike ne povedo dovolj, zato naj navržem samo nekaj bistvenih opažanj.

Kot eden največjih zagovornikov ThinkPada (ne PCja v osnovi) sem še vedno začuden, da sem se odločil za dokončno selitev na Maca. Ampak po nekaj tednih uporabe mi resnično ni žal.

Najtežje sem se sicer odrekel legendarnemu ščegetavčku – zaščitnemu znaku IBMa (danes Lenovo). Tisti mali rdeči bunkici, ki se ji reče TrackPad. A sem bil tudi tu prijetno presenečen nad uporabnostjo multitouch -pada na Appleu.

O samih performansah v smislu hitrosti sploh nima smisla govoriti. Mac je svetlobno hiter, zagon v 11 sekundah iz nule, računalnik z odprtimi vsaj 5imi programi (firefox, photoshop, bridge, illustrator, adium in še kaj) se ugasne v pičlih 2 sekundah. Zbujanje iz stand-byja je fenomenalno, računalnik se zbudi v celoti s pojavnim oknom za geslo še preden je ekran do konca dvignjen. Ko vtipkam 11 mestno geslo in stisnem enter pa je vzpostavljena že tudi povezava z brezžičnim internetom.

Prav veliko ne bom nakladal, ker nimam časa niti idej, kje bi vlekel kakšne vzporednice. Morda samo kot “business” user povem še to, da je Mac vsaj meni v vsem razen eni stvari boljše nadomestilo kot PC. Problematična je samo Halcom-ova E-banka oziroma ProKlik. Ker pri Halcomu nudijo celotno podporo še vedno samo na Internet Explorerju, je polna uporabnost programa WEB ProKlika na Macu ta trenutek še nemogoča…. Resen problem, ki pa se ga da obiti s preprosim remote desktop connectionom in nekaj dodatnimi SSL in SSH in HTTPS in ne-vem-še-kakšnimi protokoli ter VPN tuneli.

Tudi problem odsotnosti HSDPA vgrajenega modema sem rešil. Ker dejansko HSDPA uporabljam dnevno, mi je to predstavljalo problem, dokler še v času posedovanja ThinkPada nisem odkril najbolj kul možnega programčka Joiku HotSpot. Ko se Wlan capable Nokia spremeni v pravo wireless internet dostopno točko z enkripcijo in vsem kar spada zraven. Vključno s HSDPA hitrostjo surfanja po internetu. Baterije sicer požre na telefonu v 3 urah, ampak jaz HSDPA rabim le za dnevno rabo v avtomobilu na vožnji v službo in nazaj.

V mojih očeh je torej Mac zmagovalec in odločitev za menjavo je bila več kot pravilna.

Ceca Ražnatović in najino prvo snidenje

Soočenje z eno največjih zvezd Balkana – Svetlano Ceco Ražnatović v hotelu v prečudovitem Bohinju, je minilo brez večjih presenečenj. Z izjemo najbolj očitnih in tudi meni – glasbenemu laiku – najbolj očitnih atributov, je bil prvi vtis zvezdniški.

Ceca Ražnjatović in jaz

Ceca Ražnjatović in jaz

Obkrožena z visokoraslimi varnostniki z mrkimi pogledi, pobritimi glavami in širokimi rameni, je (ob njih) v svojem belem kožuščku še bolj izstopala, in kot princesa vstopila v hotel.

Od tu dalje priznam, da sem si jo predstavljal precej drugače. Na splošno sem ugotovil, da nam mediji in zlasti rumeni tisk ustvarjajo zaigrane in umetne predstave o zvezdnikih ali VIP osebah. O njihovih zahtevah in željah, muhah in kapricah. Kar se tiče Cece zaradi očitnih razlogov in povezanosti z njenim obiskom ne morem govoriti o ostalih podrobnostih snidenja, vsekakor pa lahko rečem, da je Ceca povsem normalna in prijetna dama. In kolikor jaz vem, vsaj kar se nas tiče, brez raznoraznih absurdnih zahtev, kakršne si izmišljujejo in napihujejo mediji.

Še več – mnogi filmi, kjer igralci igrajo slavne osebnosti, to prikažejo z nekim zanosom in občutkom večvrednosti. Pogosto ne rečejo hvala, često ne pozdravljajo “navadnih” ljudi. Tudi tukaj je predstava večine ljudi zmanipulirana s strani medijev in povsem napačna.

Ceca v Bohinj Park EKO Hotelu, foto: Igor Josipovič

Ceca v Bohinj Park EKO Hotelu, foto: Igor Josipovič

Pravzaprav ugotavljam, da sploh ne smem več ničesar napisati :) Zapis je zato bolj boren. Edino kar pa mi osebno ni razumljivo, je pravi razlog za tako številčno zasedbo varnostnikov. Je to teatralni vložek ali nujno zlo velike slave in zvezdniškega življenja?

Ceca je faca! Zdaj grem na YouTube, da slišim še njeno petje …

Alpe – kot jih vidijo ptice

Po 3 letih snemanj, več kot 100.000 fotografijah fotografa Matevža Lenarčiča, sodelovanju 19 strokovnih avtorjev iz 8 držav, je letos izšla velika monografija o Alpah, ALPE – KOT JIH VIDIJO PTICE!

Vljudno Vas vabimo na predstavitev monografije Alpe – kot jih vidijo ptice, v ponedeljek, 26. oktobra 2009, ob 19. uri v novem Bohinj Park EKO Hotelu v Bohinjski Bistrici – alpski oazi na pragu Triglavskega narodnega parka.

Z nami bodo fotograf Matevž Lenarčič, avtor Janez Bizjak, urednik Vojko Strahovnik in član uredniškega odbora Marko Lenarčič.

Vabilo-predstavitev-knjige-ALPE

Bohinj Park EKO Hotel – jeseni

Mojster Samo (podobno kot gasilec Samo :) je danes pohajkoval po Bohinju. Vmes je s svojim trotlfotlcem naredil tudi nekaj svežih fotografij mojega drugega doma …

bohinj-park-hotel

V tej “jesenski” seriji je pripravil kup noro dobrih fotografij, ki jih spimpam, pošejpam in ob priliki objavim tudi tukaj, sicer pa vabljeni k ogledu fotogalerije.

Sodba v imenu ljudstva! Kriv!

Okrajna sodnica na Okrajnem sodišču v Radovljici mag. Barbara Nastran je v zadevi o prekršku proti obdolženemu ANŽETU ČOKLU zaradi prekrška na podlagi obdolžilnega predloga PP Kranj z dne 29.11.2008, dne 8.10.2009

razsodila:

JE ODGOVOREN,

ker je na avtocesti, kjer je hitrost omejena s postavljanim prometnim znakom 80 km/h, le-to prekoračil za več kot 50 km/h, s tem, da je

dne 19.12.2008 ob 01:40 vozil osebni avto, po avtocesti št. A2 iz smeri Radovljice proti Podtaboru, kjer je hitrost omejena na 80 km/, vozil s hitrostjo 244 km/h,

s čimer je storil prekršek po 10E. odst. 32. čl. ZVCP-1.

:::

Pike so mi kar samovoljno dodelili, na izbiro imam samo dvoje – plačam ali grem v zapor? :) Če priznam me zapor malo mika, ker vprašanje, če bom še kdaj imel priliko iti na brezplačen dopust.