Včeraj smo z Grego in Duletom plezali eno pošteno, lepo in razgibano smer v severni steni Debele peči nad Krmo v Julijcih... Med vzponom sem naredil nekaj lepih fotografij in posnel ter zmontiral meni enega mojih lepših plezalnih videov zadnjega leta...
Celotna objava s fotogalerijo je tukaj.
In še seveda video :)
http://vimeo.com/49179501
Minulih nekaj dni sem preživel v Švici, kjer so me poleg narave in tamkajšnjih zračnih aktivnosti navdušili predvsem vlaki in neskončne povezave ter profesionalnost uslužbencev in nenazadnje prijaznost krajanov. Glede vlakov bi lahko napisal več kakor imam časa, zato lahko rečem le, da je to treba sprobat in videt, da ti je sploh jasno. Tokrat je vse štimalo celo z Adrio na poletu do Zuricha- pohvalno!
Neverjetna usklajenost, točnost, razumljivost informacij in usmerjevalnih tablojev ... skratka vse do zadnje potankosti našpičeno do popolnosti. Prijazen gospod, ki te v 1. razredu vlaka v nekaj jezikih pobara po počutju, nakar se nazadnje sporazumeš "po naše" (gospod prihaja s Hrvaške) in ti postreže s čajem in kavo, je uglajen in profesionalen.
Mudil sem se v meki BASE skokov in enem najboljših področij za zračne vragolije - v dolini Lauterbrunnen. Slikovita dolina prepredena z železnicami, od koder se na eno stran odpira pogled na sveto trojico - Eiger, Moench in Jungfrau ter na vseh drugih pravtako navidezno neskončna pogorja. In tudi kraj, kjer brez težav v sožitju z najrazličnejšimi športi živijo tako krajani kot tudi ali predvsem živali.
Gamsi in kozorogi ter ptice so kot kaže v Švici drugačni kot v Sloveniji, saj se niti najmanj ne bojijo BASE skokov, padalcev, speedflyjerjev, pohodnikov ali jadralnih padalcev. Še za helikopterje se ne zmenijo. Na vzletnem mestu je bilo tako na primer sočasno kakšnih ducat padalcev, v neposredni bližini (recimo 20 m stran) pa so se nemoteno pasli štirje gamsi. Tebi nič - meni nič, brez hudega stresa ali vznemirjanja. To je še posebej zanimivo zato, ker so kot kaže živali na področju Julijskih Alp in našega edinega nacionalnega parka, to je TNP, povsem drugačne. Zato imamo verjetno vse restriktivne zakone in omejitve po katerih je treba ljudi in njihove športe že v kali zatreti, jih v celoti prepovedati in omejiti. Da pa ne bom krivičen, dopuščam možnost, da je gams v Švici, ki na pogled sicer izgleda 100% enak slovenskemu - v resnici drugačen in so slovenski bolj občutljivi...
Če se vrnem v Švico in navržem še nekaj športnih utrinkov, bi dodal še to, na kako zanimiv način imajo urejeno zračno kontrolo. Ker je dolina polna, ampak res polna BASE jumperjev in padalcev ter ostalih, je zavoljo varnosti in zmožnosti poletanja helikopterjev potrebna pred vsakim skokom najava na določeno telefonsko številko, kjer kontrolor skrbi za nemoteno in varno zračno pot za vse udeležence v zračnem prometu. Tako da se na dan menda zvrsti tudi po 1000 klicev. Pregovorno švicarsko zadeva funkcionira in v zgolj 10 sekundah je stvar rešena.
Svojevrsten aspekt so pa cene. Pica za 30 EUR, hruškov sok 5 EUR, hladno mleko z ledom 6 EUR in tako dalje ... Ob pijači in jedači se zato zavoljo zdravja ni dobro pretirano spogledovati z zasoljenimi cenami.
Zaključim lahko pa s tem, da se bom v Wengen, Lauterbrunnen in Švico kot tako še zelo rad (in čimvečkrat) vračal!
In še video ...
http://vimeo.com/49076868
Pogosto se mi zgodi, da že sredi poletja sanjarim o zimi. Tudi letošnje (znova) vroče poletje ni nič drugače in medtem, ko se (predvsem psihično) pripravljam na odhod v meko BASE skokov Lauterbrunnen v Švici, razmišljam o Aljaski. O letošnji fantastični avanturi, z mislimi na katero si od dela in z njim povezanih skrbi - pogosto hladim razgreto glavo... Spodaj zato pripenjam utrinek letošnje zimske pravljice z Aljaske, o prvenstvenem spustu in poletu prek severnega pobočja t.i. hišnega hriba nad baznim taborom.
Tudi letos smo se s klubom odpravili na tradicionalni Freeapproved tabor Dolomiti 2012. Mesto namestitve je bilo letos v vasi Canazei, do katerega je dobre 4 ure vožnje. Prejšnji leti smo gostovali v Cortini d'Ampezzo ter Colfoscu pri Corvari. Meni osebno je bila letošnja lokacija naustreznejša, morda tudi zato, ker sem to gledal tudi skozi oči ostalih udeležencev, med katerimi je bilo kar nekaj novincev. Skala je bila pregovorno čvrsta, smeri čudovite, izpostavljenost navdušujoča, družba in ambient fenomenalna. Celotna reportaža z mojo galerijo fotografij je na voljo na naši klubski strani Freeapproved.com, spodaj pa nekaj meni všečnih fotografij. [gallery columns="5" orderby="ID"]
Ime letošnjega katamarana je bilo B-Fast, kar je nekoliko ironično, če pomislim na to, da smo lani v neurju glisirali s 17,5 vozlja in ob tem strgali jadro in zgubili levi propeler. Tudi letos je bilo vreme prve dni zelo slabo, a nas k sreči vsaj zeblo ni tako kot prejšnjič. V nadaljevanju pa še nekaj fotografij...
Z velikim ponosom in nepopisnim veseljem predstavljam novo kreacijo - dokumentarni film Aurora Polaris! Redki kraji na Zemlji ponujajo doživetje mistične aure in deviške divjine v veličastnem gorskem okolju. Aurora Polaris (Polarni sij) - nov slovenski gorniški film s skritih ledenikov Aljaske.
http://youtu.be/_uqfv2FSgDs
Aurora Polaris bo premierno prikazan v Cankarjevem domu v sredo 21. novembra 2012 ob 19. uri.
Več o filmu in odpravi tukaj.
Obupno vroč in soparen vikend je vse živo gnal proti Gorenjski. Večinoma ob jezera, ki so bila tokom službenega ogleda Bohinj Park EKO hotela z velikimi hosted buyerji s tujine pravzaprav videti še kar žalostno. Kot mroži so ležali ljudje vseh oblik in barv tako ob blejskem kot bohinjskem jezeru, na vse strani pa stotine avtomobilov - parkiranih na zelenicah, pločnikih, prehodih za pešce - povsod! Grozno! Smo pa pred omenjenimi službenimi obveznostmi s sobote na nedeljo uživali v fantastičnih nočnih razgledih ter botrovali tako sončnemu zahodu kot vzhodu z vrha Prisojnika.
Nekaj fotografij spodaj, celotna galerija na seveda na naši strani Freeapproved!
Naključje je hotelo, da praznujem okroglo obletnico svojega rojstva. In čeprav se raznoraznih zabav, veseljačenj in drugih obletnic ter podobnih zadev načelno precej ogibam, so me danes sodelavci v službi potegnili za nos in doživel sem pristno presenečenje. Bolj kot sama okrogla obletnica ali presenečenje samo, me je ganila vsebina presenečenja, ki so mi ga pripravili sodelavci. Da o njej ne bom preveč blebetal, rajši pripenjam dva videa (zvočni posnetek in skupek fotografij).
[youtube=http://www.youtube.com/watch?v=Bx6UqRUJOms]
[youtube=http://www.youtube.com/watch?v=VZ_Ky6w8cow]
In če se še kdo sprašuje zakaj smo največkrat nagrajeni hotel v Sloveniji in daleč naokrog - lahko mirno pohvalim, da gre levji delež teh zaslug pripisati mojim zlatim sodelavcem in zaposlenim! Za njihov doprinos, trud, ideje, srčno opravljeno delo ter iskrenost. Ni ga gosta, ki bi obiskal naš hotel in ne opazil vsega naštetega. In ker pravijo, da s(m)o turizem ljudje, so moji sodelavci definitivno največji carji.
Vesel in izjemno ponosen sem, da lahko stojim na za krmilom podjetja s takšnim skupkom srčnih in dobrih ljudi.
Dragi moji sodelavci - še enkrat od srca hvala!
Na Siolu je objavljen intervju z mano na temo popotništva in pustolovščin. Ko sem ga prej prebral v celoti, se mi zdi, da sem še premalo poudaril, kako zelo koristno je pravzaprav "potovati". Na popotovanjih ne gre zgolj za fizično potovanje, ampak na sprehod pelješ tudi svoje oči in z njimi možgane. Se že veselim novih avantur!
Dva globok vtis puščajoča pripetljaja tega vikenda :)
