Minulih nekaj dni sem preživel v Švici, kjer so me poleg narave in tamkajšnjih zračnih aktivnosti navdušili predvsem vlaki in neskončne povezave ter profesionalnost uslužbencev in nenazadnje prijaznost krajanov. Glede vlakov bi lahko napisal več kakor imam časa, zato lahko rečem le, da je to treba sprobat in videt, da ti je sploh jasno. Tokrat je vse štimalo celo z Adrio na poletu do Zuricha- pohvalno!
Neverjetna usklajenost, točnost, razumljivost informacij in usmerjevalnih tablojev ... skratka vse do zadnje potankosti našpičeno do popolnosti. Prijazen gospod, ki te v 1. razredu vlaka v nekaj jezikih pobara po počutju, nakar se nazadnje sporazumeš "po naše" (gospod prihaja s Hrvaške) in ti postreže s čajem in kavo, je uglajen in profesionalen.
Mudil sem se v meki BASE skokov in enem najboljših področij za zračne vragolije - v dolini Lauterbrunnen. Slikovita dolina prepredena z železnicami, od koder se na eno stran odpira pogled na sveto trojico - Eiger, Moench in Jungfrau ter na vseh drugih pravtako navidezno neskončna pogorja. In tudi kraj, kjer brez težav v sožitju z najrazličnejšimi športi živijo tako krajani kot tudi ali predvsem živali.
Gamsi in kozorogi ter ptice so kot kaže v Švici drugačni kot v Sloveniji, saj se niti najmanj ne bojijo BASE skokov, padalcev, speedflyjerjev, pohodnikov ali jadralnih padalcev. Še za helikopterje se ne zmenijo. Na vzletnem mestu je bilo tako na primer sočasno kakšnih ducat padalcev, v neposredni bližini (recimo 20 m stran) pa so se nemoteno pasli štirje gamsi. Tebi nič - meni nič, brez hudega stresa ali vznemirjanja. To je še posebej zanimivo zato, ker so kot kaže živali na področju Julijskih Alp in našega edinega nacionalnega parka, to je TNP, povsem drugačne. Zato imamo verjetno vse restriktivne zakone in omejitve po katerih je treba ljudi in njihove športe že v kali zatreti, jih v celoti prepovedati in omejiti. Da pa ne bom krivičen, dopuščam možnost, da je gams v Švici, ki na pogled sicer izgleda 100% enak slovenskemu - v resnici drugačen in so slovenski bolj občutljivi...
Če se vrnem v Švico in navržem še nekaj športnih utrinkov, bi dodal še to, na kako zanimiv način imajo urejeno zračno kontrolo. Ker je dolina polna, ampak res polna BASE jumperjev in padalcev ter ostalih, je zavoljo varnosti in zmožnosti poletanja helikopterjev potrebna pred vsakim skokom najava na določeno telefonsko številko, kjer kontrolor skrbi za nemoteno in varno zračno pot za vse udeležence v zračnem prometu. Tako da se na dan menda zvrsti tudi po 1000 klicev. Pregovorno švicarsko zadeva funkcionira in v zgolj 10 sekundah je stvar rešena.
Svojevrsten aspekt so pa cene. Pica za 30 EUR, hruškov sok 5 EUR, hladno mleko z ledom 6 EUR in tako dalje ... Ob pijači in jedači se zato zavoljo zdravja ni dobro pretirano spogledovati z zasoljenimi cenami.
Zaključim lahko pa s tem, da se bom v Wengen, Lauterbrunnen in Švico kot tako še zelo rad (in čimvečkrat) vračal!
In še video ...
http://vimeo.com/49076868