[vimeo http://www.vimeo.com/27882127 w=630&h=354]
Viewing entries in
Video
Odpeljal sem še en fantastičen polet s Kriške gore s speed-wingom. Šport mi je vse bolj in bolj všeč. O tem kakšna je bila zabava v zraku pa govorijo spodnji podatki ... Flight #7: Max. hitrost: 73 km/h, max. propadanje: -7,3 m/s, preletena razdalja: 4,84 km, višinska razlika: 974 m.
[vimeo http://www.vimeo.com/27835473 w=630&h=354]
Komaj čakam zimo in zasnežene stene prek katerih se bom vozil ... S tem na hrbtu si bom upal presmučati še celo kakšno Ortarjevo super-smer, na primer Orto smer s Triglava! :)
Še en polet, tokrat malo daljši in predvsem mnogo višji ... Ker sem bil pozen, je bilo že tudi kar nekaj termike in me je malo zibalo sem pa tja ... Pristanek suveren in v piko natančen. Zdaj me čaka še ena stopnica višje, potem pa naposled sledenje terenu! [vimeo http://www.vimeo.com/27715196 w=600&h=338]
Prvi (kratek) polet je za mano. Nisem si predstavljal, da bom še v čem (poleg alpinizma) kdaj tako užival in bil tako navdušen... In to že po 20 sekundah leta! Več na videu... [vimeo http://www.vimeo.com/27141261 w=568&h=320]
Tretje leto zapored. Vsakič hitrejši. Tokrat 17,3 kts jadranje z metuljčkom ob super močnem zahodniku, ki je vlekel vse tja do 28 vozljev. Katamaran je nekako pri 12 glisiral, od tam naprej pa je šlo kot sneta skira... Več v videu http://youtu.be/pPgmrq3kzYU?hd=1
[vimeo http://www.vimeo.com/6770768] V petek sva s Tadejem prvič skočila! S padalom iz letala.
Težko bi natančno opisal občutke prostega pada, ker je tistih nekaj sekund tako hitro minilo. Dobro se spominjam le izhoda iz letala in stanja na stopnički za odskok ter trenutka, ko sem pred seboj zaznal svoje noge. Trenutek zatem je bilo padalo odprto, navit pa sem bil po svoji vertikalni osi. Manever "odvijanja" sem opravil tako avtomatsko kot da bi mi bilo skakanje s padalom nekaj vsakdanjega. Reakcija, ki sem je vesel.
Pilotiranje padala pa se mi je zdelo nadvse preprosto. Levo in desno, malo hitreje malo počasneje, in potem lepo v levi šolski krog in veselo proti cilju. Križ sem zgrešil za kakšnih 10 metrov, kar se mi za prvi skok niti ne zdi tako slabo. Bolj me je zmedla moja lastna presoja o bližini tal. Mislil sem namreč, da lažje oceniš oddaljenost, pa vidim, da niti ni tako preprosto.
Pristal sem mehko in se navdušen sprehodil stran od mesta pristanka. V glavnem za prvič je šlo vse po maslu. In ali me je bilo strah?
Občutka strahu sam pri sebi ne prepoznam, ker sem imel doslej srečo, da je šlo vedno za "nadzorovan" strah. Torej občutki, ki jih doživiš pri bolj ali manj načrtovanih dejanjih. Imel sem bolj nekakšno spoštovanje ali strahospoštovanje, ko sem se plazil ven iz letala, od tam naprej pa vse poteka tako hitro, da si najbolj srečen, ko imaš odprto padalo in veselo letiš proti tlom... Bo pa treba čimpreje čimvišje, ker bi sedaj težko sploh govoril o občutkih prostega pada, ker ga je bilo tako malo :)
Bor je bil z nama s Tadejem na letališču in je napravil tudi nekaj fotografij. Več v Borovi reportaži.
Vsakih 5 let se domislim česa "inovativnega". Tokrat sem posnel vzpon s kamero, pritrjeno na podlaht. In z rezultati sem zadovoljen! Tadej, Rok, Bor in jaz smo se zakadili v Črni Kal in kaj lepšega kot prazen sektor pri Stolpu. Za ogrevanje sem si izbral Škrablovo poč, ker so ves čas super šalce. Primerna se mi je zdela tudi za 1. smer posnetno na takšen način in že sem bil pripravljen.
Kamero sem na podlaht pritrdil s plezalskim trakom in vse skupaj dodatno zavaroval s povojem. Ker sem pred časom utopil pokojno HD kamero, sem trak izdatno zategnil. In to je bila poglavitna napaka! Mišice sem dobesedno zadušil in tako moji prsti niso imeli takorekoč nobene moči, zato sem se čez Škrablovo kar pošteno nasopihal... Več pa v pričujočem kratkem filmčku!
PS: Vsi, ki želite Škrablovo splezati na pogled, ogled filma prepovedan. Vidni so namreč vsi ključni oprijemi in pozicije rok! :)
[youtube http://www.youtube.com/watch?v=jNSNmv-Q0vk&fmt=22]
Zdaj že kar dolgo nazaj sem snemal reklamo za Agent Provocateur. Bila je ena najbolj napornih, kar sem jih posnel. Moja vloga je bila na videz preprosta, v realnosti pa po 15 urah snemanja grozljivo zahtevna. Po njej me je namreč še vsaj tri dni bolel križ, precej pa me je peklo tudi uho. In zakaj?
Zato, ker me je energična babnica, ki je imela vlogo kvazi žene, z bičem za 1500 EUR med ponavljanji kadra, ko tolče okrog mene, zadela v uho. Bič je imel na koncu dejansko usnjen zavihek. In zapeklo je kot strela. Jaz pa - kvazi pogumen - sem samo zarjovel, premaknil se nisem pa niti za centimeter.
Ker sem bil pokrit z neko super tanko oddejo, si je režiser zaželel, če lahko v postelji ležim gol. Skrbno so me skrili in spravili v posteljo, potem pa se je zgodilo. Angležinja je (znova) med ponavljanjem kadra, ko vleče z mene rjuho, preveč potegnila in očitno ji (oziroma meni) zračne tokovnice niso bile naklonjene. Pokrivalo je zdrsnilo z moje kože in se odpeljalo nekam do kolen.
Njena reakcija pa tipično avšasta: "Oh my god, oh dear I am soooo sorry! I am so sorry!" Dlani je imela prek ust in obraza in namesto, da bi me takoj pokrila nazaj je kar stala vsa obnemela. Priskočila je 1st AD Tina (z njo sem še večkrat potem sodeloval, res je faca) in me skrila pred dvajsetimi takrat prisotnimi v studiu.
EDIT: 30.11.2009 - Video sem na zahtevo naročnika moral umakniti.
Kot nas uči Aleš v padalski šoli sem izbiral med slabim in slabšim. Če bi se premikal, bi bil dejansko razkrit še s sprednje strani, zato je bilo pač bolje, da sem ostal in obležal na trebuhu. Priznam pa, da mi je bilo silno nerodno pred vso tisto številčno publiko.
Babnica je potem odigrala svoje do konca in enkrat ob enih ponoči se je snemalna kalvarija končala. Nastala pa je luštna reklamica, za katero pa vseeno dvomim, da bo množice prepričala o "pametnem" nakupu seta perila, čigar cena se giblje preko 1200 EUR (brez biča in ogrlice).
Notranjost koče smo snemali v Ljubljani, zunanjost in likanje "moje" srajce pa v Bohinju!
Danes je bil en tak hecen dan. Pester, kot vsak drugi, a vendar ... ... je bil še malo bolj poseben! In zakaj?
Sicer o tem še nisem pisal in je zadeva še zelo sveža, a se stvari hitro odvijajo in premikajo. Moja želja in ultimativni cilj prihodnjih let je leteti kot ptič preko sten s pomočjo obleke - aka Wingsuit. No, pa sem izdavil ... Moj nov hobi - padalstvo, BASE in wingsuit, vse v enem.
Po sestankih, korespondncah, neskončnem prebiranju pogodb in ostalih pisarniških užitkarjenjih, se je oglasil še Samo, ker smo morali poslikati še nekaj posebnih tipov sobic. Na koncu se je lotil še moje kičaste pisarne in mene.
Ob dveh sem iz Bohinja odpeljal naravnost v NM, kjer na delu letališča urijo vojake padalce in vse ostale, ki si želijo skočiti z letala v globino. Na poligonu smo ponovili teorijo in prakso za izstop iz letala, izredne postopke in vse kar predpisujejo zahteve za izvedbo prvega skoka.
[vodpod id=ExternalVideo.873908&w=425&h=350&fv=]
Za dokumentacijo prihajajočih avantur sem s prašička vzel prihranke in kupil tudi najnovejšo HD naglavno kamero, ki me bo na skokih spremljala od začetka. Ko bom nabral več izkušenj in mi bo dovoljeno v letalo vzeti kaj konkretnejšega, pa bom na glavo nataknil ta gromozansko kamero...
In še en utrinek Tadejevega izstopa iz letala in preizkus stabilnega položaja padanja.
Zanimivi posnetki testiranja opreme za alpinizem. [vimeo http://vimeo.com/5545344]