Viewing entries in
Other

1 Comment

Dedkov 103. rojstni dan

V soboto smo praznovali 103. rojstni dan dedka - Martina Čokla. K sreči je zdrav ko dren, še vedno poka šale in je skratka takorekoč isti kot lani in 101. leto nazaj. Poln energije in življenja.

Po mukotrpnem in dolgotrajnem prepričevanju sem uspel dedkovega mlajšega sina aka mojega očeta prepričati, da jima za darilo poklonimo panoramski let okrog Triglava. In smo ga. Bil je zadetek v polno, dedek se je že takoj razveselil, da bodo danes poleteli, babica pa je po prvih skeptičnih trenutkih tudi zaobšla strah in tako so vsi trije z očetom menda blazno uživali. Zlati si to znam predstavljati za dedka, ki sicer še vedno hodi, a so mu visoke gore pri 103. letih upravičeno nedostopne.

Naklonjeno je bilo tudi vreme in upam, da kmalu vidim fotografije 103. letnika v športnem letalu :)

1 Comment

Comment

Egipt

Tokratni obisk najstarejše celine - Afrike - je bil povezan s športom. Meni novim športom - kajtanjem. Potreben je bil oddih in nič ni boljšega kot aktivni oddih. Egipt je sicer geografsko resda in dejansko najtesneje povezan z Afriko, sicer pa nimata kaj dosti veze. Gre za pravo masovno turistično destinacijo, kjer tudi v hotelih s petimi zvezdicami prevladujejo neotesani in preobjedeni Rusi ter ostali pretežno vzhodni narodi.

Slaba hrana in umazanija Egipta sta kaj kmalu zbledela ob pogledu na morske radosti, ki jih nudi Soma Bay.

S temperaturami zraka okrog 35 C in morja okrog 30 C so bile tudi meni vodne aktivnosti dobrodošle. S kajtanjem sem se srečal prvič in lahko rečem, da mi je všeč. Sicer sem bil prepričan, da je mala malica, a sem se motil.

Morda sem že v letih, pa gre zato počasneje "v kri", ampak zvozil sem šele 4. dan tečaja. No - "zvozil" - se pravi pelješ se sporadično vsakih N poskusov, 10 - 50 metrov in nato čof. Malo sem se spraskal tudi na pesku v laguni, ampak sem jo dobro odnesel napram ostalim "nesrečnikom", ki so dobili šive, ko so se zrezali na koralah, dobili v glavo desko in podobno.

Egipta in še zlasti obiskanega resorta nikakor ne bi priporočal nikomur, če se tja ne odpravljate na aktivni dopust - torej kajtanje, surfanje ali potapljanje. Meni ni bil všeč, ljudje oziroma turistični delavci so najbrž prav zaradi masovnega turizma prisiljeno prijazni in včasih kar malo vsiljivi.

Po drugi strani pa lahko toplo priporočim obisk tečaja kajtanja, saj je zanimiva izkušnja in super šport.

Comment

Comment

Alpinistična šola Freeapproved 2010 - the making of

Fotografirali smo na najbolj butast možen dan. Mudilo se je. Samo Vidic, ki je fotografiral je imel gnečo. Proti nam se je zarotilo tudi vreme. In v petek bi moral predati fotografije za časopis Finance, za katerega smo se v osnovi fotografirali, da bi s fotografijami dopolnili intervju oziroma mojo predstavitev v imenovanem mediju.

Ker se nam je mudilo, vreme je bilo iz minute v minuto samo še slabše, smo s pripravami pohiteli. Lokacija je bila tudi zimprovizirana. Fotografirali naj bi se v okolici Vršiča v avtentičnem okolju, tako pa je Samo mojstrsko zadevo izpeljal kar na strehi Bohinj Park EKO Hotela.

Fotografije smo postreljali silno hitro. Malo zaradi dežja, malo zato, ker dejansko nismo mogi kaj dosti eksperimentirati glede na lokacijo in vreme. V pomoč nama je bila tudi Metka, ki je malo asistirala - hvala :)

Končno fotografijo in oblikovan plakat (oblikovanje: Katja Korinšek) pa vidite zgoraj. Po čistem slučaju in naključju je tako nastal super izdelek, katerega sporočilo je - alpinistična šola freeapproved. Vabljeni!

Comment

1 Comment

Nekaj poletnih utrinkov

Sej vem, da se že ponavljam, ko takole "na cheap" objavim tu in tam kakšno objavico, ampak dejansko mi čas zaenkrat še ne dovoljuje kakšnih resnejših, poglobljenih pisanj. Si jih pa želim, ker imam v mislih že kup reči, ki bi jih rad zapisal. Tako torej samo na kratko pripenjam nekaj fotografskih utrinkov dogajanja v poletnih mesecih... V obrnjenem kronološkem zaporedju, najnovejša fotografije je na vrhu. Celotna zbirka fotografij - galerije pa na voljo na moji Picasi.

d

1 Comment

2 Comments

Spoznavanje delovnih procesov

Menim, da je za vsakogar, ki vodi neko podjetje, silno pomembno poznavanje vseh procesov, ki se znotraj nekega podjetja odvijajo. Samo z dobrim poznavanjem posameznih procesov in njihovih medsebojnih korelacij je moč sistem kot celoto optimizirati, izboljšati oziroma nadgraditi. Minulo srečo sem tako pričel s podrobnim spoznavanjem v našem Bohinj Park EKO Hotelu. Pričenši z oddelkom sobaric in čistilk. V sredo ob  7 uri in 30 minut sva se na dogovorjenem mestu dobila z našo zlato vodjo oddelka - gospodinjo Jano. Za ta dan sem ji dal nalogo, da je moj šef. Ker je eden izmed naših "strongpointov" vsekakor tudi čistoča, sem vedel, da moje naloge ne bodo lahke.

Pa sem začel! Najprej me je čakal visokotlačni čistilec ali vap po domače. V dobre pol ure sem moral vsa območja okrog zunanjega bazena, odstraniti vse zelene madeže in nasploh vse naokrog med in pod ležalniki. Že takoj pri prvi nalogi sem se soočil z nekaj povsem praktičnimi problemi, katerih med projektiranjem nihče ne predvidi, v praksi pa jih opaziš že prvi dan!

Delo se je nadaljevalo v hotelski pralnici. Lično urejen prostor s samimi sodobnimi čistilnimi napravami, avtomatskimi stroji za likanje in zlaganje perila ter vsa možna tehnologija, ki vsakodnevno požira kubike perila. Naloge v pralnici so obsegale podajanje prtov, prtičkov in ostalega kuhinjskega inventarja v likalni stroj, pa zlaganje in sortiranje le tega. Zanimivo se mi je zdelo tudi zlaganje brisač. Naloga sploh ni od muh, ker mora biti vse zloženo rob na rob, pa pravi koti in nič nekaj na pol. Jana je glede tega stroga, ampak me je na koncu pohvalila. In res - kmalu sem se navadil na 5 različnih načinov zlaganja za vseh 5 tipov brisač, ki so v sobah. Prizanesla mi je s kopalnimi plašči in tako sva odrinila proti sobam.

Še preden sva se lotila čiščenja sob, mi je Jana pokazala postopek razvoza perila po hotelu, sortiranja in razmeščanja po sobnih servisih, v katerih imajo sobarice v vsakem nadstropju nekakšen depo opreme, čistil, zalog brisač in ostalega perila.

Čiščenje sob se loči na navadno čiščenje (ko je gost še prisoten) in na čiščenje ob menjavi gosta. Da bi dojel celo sliko, sva z Jano opravila z obema tipoma. Proces čiščenja je bil silno zanimiv. Vedno je namreč postopek enak, vrstni red tudi. S tem se minimizira možnost, da bi se kaj v sobi pozabilo očistiti. Od doma sem sicer vajen precejšnje čistoče, kar je vsekakor zasluga mami kirurginje, kjer je bilo vsepovsod ves čas v hiši malodane sterilno stanje. Toda tudi v našem hotelu je podobno in dejansko je vse zelo urejeno in čisto. In nič čudnega! Dejansko si nisem niti v sanjah predstavljal kaj in kako naše sobarice vsakodnevno čistijo sobe. Vsa stekla, ogledala, robovi in površine vrat, vse lesene površine, vse lučke, žarnice in konzole luči, telefon in telefonska slušalka, predali in kljukice ter držala - vse sem moral prebrisati! Prav neverjetno se mi zdi, ko se spomnim koliko površin je vse skupaj naneslo. Dobra se mi je zdela tudi funkcionalna krpica s 16 površinami. Zdaj vsaj vem, kaj to v praksi pomeni, ko so nam jo specializirani prodajalci ponujali ... Kako jo obračaš, kaj s čim brišeš in podobno. Tako preproste in tako zanimive finte. Neverjetno!

Po čiščenju sobe je bila na vrsti še naloga "menjava gostov". Kompletno in še bolj temeljito čiščenje sobe, menjava celotnega perila, brisanje omar, vsebin vseh predalov, vseh robov, vrat, vsega pohištva. V glavnem postopek je podoben, le še bolj podroben in obsežen.

Ko sva s sobo zaključila, je sledilo čiščenje tipk dvigal v nadstropjih in zatem še dvigalo samo. In znova v klet v pralnico, kamor sva odpeljala goro perila iz vseh sob. Tam sem perilo sortiral pred različne stroje, kjer se jih potem do vrha nabaše in vtipka številko programa, za vse ostalo pa posrkbi avtomatika od doziranja, temperature, časa pranja, hitrost centrifuge ipd.

Za zaključek pregleda delovnih procesov oddelka gospodinjstva sva pregledala še preglede sob, nabavo, zaloge in podobno.

Super zanimiv dan in hvala Jani za izjemen prikaz opravil na oddelku gospodinjstva!

2 Comments

1 Comment

Sreča

Sreča. Kako jo opišeš? Kdaj veš, da si zares srečen? Mar vidiš, kdaj so srečni ljudje, ki so okrog tebe? Se sreče sploh (dobro) zavedamo?

Pravijo, da je sreča tesno povezana z usodo - da je usoda tista, ki kroji srečo ljudi, dodajajo... Ampak s tem se ne strinjam povsem. Menim celo, da je obratno! Da si namreč v veliki meri svojo usodo krojimo ljudje sami, sreča je le tista (še kako zelo!) pomembna komponenta v mozaiku življenja, ki lahko obrne marsikatero prigodo tekom življenja bodisi levo bodisi desno. Pri čemer pa je seveda ena prijetnejša od druge.

»Sam moraš poskrbeti za svojo srečo!« mi je pred leti dejala modra gospa, ko sem se odločal o tem ali naj pri nekem projektu vržem puško v koruzo ali vztrajam. Pa sem vztrajal. In izplačalo se je. Vloženi trud in delo sta bila poplačana. Ne mislim denarno ali kako drugače materialno, ampak na neki čustveni ravni. Ko te osrečijo lastna prizadevanja. To je takrat, ko se človekova hotenja, želje in s tem povezana trud in delo materilizirata v nečem, česar se ne da kupiti ali prijeti v roke. Temu jaz pravim sreča.

To me napelje in spomni še na voščilo mojega očeta pred leti. Takrat ga nisem najbolj razumel, danes pa vidim, da kar drži: »Sreče, zdravja in ljubezni sine – ti želim! Ostalo se pa kupi.«

In dejansko človek za to, da je srečen, ne potrebuje drugega kot točno to, česar se ne da kupiti. No – morda se da delno »kupiti« zdravja, prave sreče in ljubezni pa gotovo ne!

Ob pogovoru z novinarko na temo Špaltne Ekspres in kasneje o poslu, je izpostavila, da precej pogosto omenjam, da »imam srečo« ali pa »imamo srečo«. In res jo imam(o) in tega se prekleto dobro zavedam. Še bolj si želim, da me (nas) ta sreča nikoli ne »zapusti«. Po drugi strani pa tudi vem, da za to srečo, ki jo dojemam na več ravneh, pridno »migam«. Migal sem prej, da jo uživam danes in migal bom še naprej, da me bo (upam) spremljala tudi v prihodnje.

1 Comment

Comment

Še sem živ!

Tu in tam me kdo povpraša, če sem sploh še živ, ker se nič več ne oglašam na svoj blog. Resnici na ljubi - še kako zelo sem živ, ampak časa mi zmanjkuje! Pogrešam pisanje, pogrešam tiste urice, ki so za tipkovnico minile kot minutke. Tiste urice, ki si jih sedaj ne morem več vzeti oziroma svoj redki prosti čas namenim hobijem, stvarem in ljudem, ki mi v življenju veliko pomenijo. Da bi vseeno ne poniknil kar tako, sem si rekel, da izberem nekaj lepih fotografij z zadnjih avantur in pri vsaki zapišem vsaj kakšen kratek komentarček. Fotografiram namreč še vedno rad, dasihravno me kamera vse bolj omamno kliče, da spet poprimem za njeno plastično telo...

Spodaj zbrane fotografije so tako nek skopi in suhoparni fotografski dnevnih zadnjega meseca in pol ...

Fotografije si sledijo v kronološkem zaporedju od najnovejše do najstarejše, vse arhive fotogalerij pa si lahko ogledate tukaj.

Comment

Comment

Napovednik: Plezanje na Sardiniji

Sodelavka mi je pravkar vzbudila malo slabe vesti in sem se odločil, da naredim vsaj kratek napovednik ...

Minuli teden sem se namreč s desetinami prijateljev, članov ŠD Freeapproved potepal po Sardiniji.

Z izjemo prvega dne smo imeli vse dni blazno srečo z vremenom: sočno in toplo!

Da ne bi samo plezali pa smo si ogledali tudi nekaj restavracij in staro mestno jedro :) Malo smo ga tudi srali.

freeapproved

Toliko zaenkrat, vsaj do četrtka, ko imamo predavanje s fotografijami, potem pa prilepim fotogalerijo in če bo čas dopuščal še izčrpno poročilce o naši noro dobri tedenski avanturi na italijanskem otoku Sardinija.

Comment