Svinja za vsakega, ki čuva planet

Danes je bila na TVju najbolj debilna možna oddaja o tem, kako naj bi ljudje varčevali z energijo in ohranjali naš planet tak, kot je. Med raznoraznimi bedarijami, ki so bile posnete zato, da se oddaja sploh gleda, je najbolj izstopala predvsem ena. Svinja na vrtu.

Logika vsega tega je, da se kupe hrane, ki se jo zmeče stran, ne da na kompost, ampak preprosto zabriše svinji. Pa ne le hrane ampak malodane vse kar ostane. Totalni kretenizem! A ni bolje v 1. fazi sploh ne zapravljati in nakupovati več, kakor se porabi? Vsaj kar se hrane tiče...

Je pa sicer svinja lahko res praktična za domačo žival. Sploh takšna, ki so jo propagirali... Na primer vržeš ne samo ostanke hrane, ampak tudi stare čevlje, kartonasto embalažo od novega prenosnika, pa recimo stare in dotrajane baterije kamere. Ta najbolj univerzalna prasetina bi zagotovo prežvečila tudi razbito steklovino in še kaj.

Prihranili bi na odvozu smeti in - ker je ravno pravi čas - odganjanju nadležnih maškarc!

PS: Maškare so sicer kul, samo ne vem zakaj smo mi včasih bili veseli, če smo dobili kako sladkarijo ali jabolko na sosedovih vratih, dandanes pa te mulci malodane namlatijo ali pa rečejo "Ccc, a samo to?!" in debilno zrejo vate, kdaj boš ven potegnil denarnico. V glavnem svinja, ki bi žrla odpadne akumolatorje in znucane čevlje, bi zagotovo odgnala vse tovrstne maškarce :)

Bobnarjeva smer (IV/3, M, 900 m), Brana

Po ogrevanju v Tamarju smo šli Džani, Tadej in jaz danes pogledati famozno Bobnarjevo smer v Brano.

Pričakovali smo gnečo, a takšne kot je v resnici bila, pa res ne. Bilo nas je namreč kakšnih 20 osebkov z vseh vetrov.

Tadejev tempo je danes mejil na tek in samo Ažmanov Grega ali Ortarjev Jaka bi poleg lahko klepetala. Tako sem bil tokrat skoraj čisto tiho in brez besed sopel za oranžnolascem. Trmast kot hudič se ni kaj prida ustavljal in kar je še huje - ni izkoristil moči in plezalnih sposobnosti svojega Gozdarčka (Subaru Forester).

Tako smo pač hodili (skoraj tekli) in na dostopu prehiteli nekaj v isto smer namenjenih osebkov. Po hitri pripravi in okraševanju z opremo smo zarinili v breg.

Nad nami kanonada, ki Bobnarjevi smeri seveda pristoji. Le da ni šlo za bobne marveč kakšen drugačen, bolj pronicljiv in strupeno nevaren inštrument.

Prvi strmi deli so manjši četici pred nami že postregli z izgubljenim cepinom, vračanjem v navezi in potem vzponom. K sreči smo jih obšli in prehiteli in prve tri pustili za seboj. Pod strmim skokom je čakala še cela horda plezalcev. Trije so visli na zgornjem štantu, dva v sredini raztežaja, eden se ga je pravkar loteval, kakšne tri naveze pa so še čakale na svoj zalogaj. Kaj hitro sem upošteval Marčičev nasvet in že smo v lahkem kombiniranem terenu plezali sami, brez kanonade, pa še vse smo prehiteli in imeli nad seboj samo še eno (vsaj v vidnem polju do vrha grape) navezo.

Enm, dva, tri in že smo bili pri naslednjem strmem snežnem skoku, ki je poskrbel za nekaj previdnih gibov v naklonini 80 stopinj.

Sneg je bil večinoma še v redu, razen na mestih, kjer ljudi rata strah in potem počnejo ravno obratno, kar bi bilo varno. Tolčejo ko zmešani! Po snegu! In to tako močno, da razbijejo vse kar je še malega ledu na skalah in celotno zgornjo tršo plast predelanega snega - skoraj škripca. Potem smo pridno praskali po močnati zadevi ampak je bil dejansko prestop v desno edino neumno mesto, potem pa si že zapičil v stiropor.

Spet se je nadaljevala vzorno markirana (beri: vsakih 30 m poscana!) peš pot do zadnjega strmega dela.

Ta je visok nekako en dober raztežaj in postreže s snegom v obliki stiroporja in zmrznjene moke do naklonine nekako 80 stopinj.

Brž smo bili čez in potem odsopihali še do vrha.

Sestopili smo po grebenu in Bosovi grapi, ki je super za smučanje, le eno mesto je malce za poskočit.

Tale Bobnarjeva sprehajalna pot me danes ni niti malo navdušila v plezalskem smislu. Plezalskem poudarjam zato, ker je bila odlična kondicijska tura z relativno veliko višinsko razliko in ker je bil tempo kar hiter. Mene so proti vrhu tako pekli kvadricepsi, da ne bi uspel niti 5% hitreje hoditi!

Z nekaj malega počitka in precej snemanja in afnanja s snemanjem tudi v ta najbolj strmih delih, smo za smer potrebovali 2 h 40 min od hoste do vrha. Če bi se še manj obotavljali v lahkotnem kombiniranem poplezavanju bi bilo nemara lahko še bolje.

In če nadaljujem glede same smeri je v principu čisti dolgčas. Strmih delov je natanko za 3 dolge raztežaje, vse ostalo ni niti lahko plezanje temveč hoja. Ne vem, če je možno, da se je sneg v samo eni (topli) noči in par urah jutra tako spremenil, ampak dejansko ni bil idealen. Vsaj takšen ne kot se ga spomnim v Teranovi smeri lansko leto, ko smo vriskali! Pravi stiropor. Zdaj je pa mestoma stiropor, večinoma pa tista trda mokasta kaša, ki je sicer pomrznjena, ampak že ob prvih trenutkih, ko je temperaturo nad ničlo, ni več tako čvrsta.

Skratka smeri po današnjem razbijanju, ko je šlo preko Bobnarjeve poti 40 nog in še enkrat toliko cepinov - najbrž ni več veliko ostalo :) Vsaj v strmih delih ne. In glede na visoke temperature bo jutri tudi sneg (mokca) še bolj kašast.

Slap nad votlino, Tamar

Z Džanijem sva šla včeraj popoldne po služi v Tamar. Dostop so nama časovno močno skrajšale motorne sani, tako da sva pod slapove prišla še v soncu. Najprej naju je mikala sveča, a sva po ogledu zgornjega izsteka in precejšnji gobavosti pač zavila drugam. Desni naju ni mikal, ker ga tako ali tako več kot pol manjka in je bolj sprehod kot plezanje, pa sva šla (spet!) v slap nad votlino, ki pa je bil kar fino narejen.

Dva raztežaja ledu sta resnično minila v hipu in če bi v Tamar prišel takole za cel dan in ne po službi, bi se mi zdelo vse skupaj malo brezveze. A bilo je dobro za rekreacijo, ki mi jo na ZVD priporača sam glavni zdravnik. Prava brihta je. Med sestopom se nama je prijetno zataknila še vrv, a sva tudi to rešila...

Šla sva še na raznorazne pečenke in meseka v KG spotoma, potem pa kar nazaj v LJ. Spotoma sem vmes opravil kakšnih 20 klicev in po mojem izpraznil pol baterije na telefonu.

Plan za prihodnji dan je bil po priporočilu gospodiča Marčiča sklenjen. Gremo se gnest v Bobnarjevo.

Razprodana premiera ob 19. uri

Z nekaj iznajdljivosti, prebrisanosti in seveda (očitno) zanivim filmskim izdelkom smo v samo petih dneh razprodali Linhartovo dvorano za premiero filma Špaltna Ekspres ob 19. uri. Ker se (z izjemo interneta) medijev še nismo dotaknili in smo prvo rundo prodali že kar tako, smo se danes odločili narediti še drugo projekcijo ob 21. uri!

Vsi tisti, ki ste ostali brez vstopnic in ste nam potožili, da bi premiero filma vseeno radi videli, je tako predstava ob 21. uri kot nalašč!

Nakup vstopnic v predprodaji pa je že tudi mogoč!

Severni veter in mraz

Danes smo Tadej Oražem, Grega Ažman in jaz nekaj sopihali v eni super smeri... Bili smo neuspešni in smo zaradi slabih razmer obrnili.

Poleg tega, da je bilo resnično mraz, je pihal še veter. Pri minus 15 in severnem vetru se je dejanska temperatura zdela še bistveno nižja. Pa ni toliko motilo, le sneg še ni predelan in se bojim, da glede na napovedi nizkih temperatur do četrtka, še dolgo ne bo.

Sem pa danes po dolgem času spet ugotovil, kako pametno je uporabljati preko plezalnih rokavic na prste še ene gromozanske protektorje. So lahki in trpežni, tako da jih ni tako škoda, pa še tehtajo nič. In kljub temu, da gre za v principu samo gore-tex membrano se po tem, ko se jo natakne preko plezalnih rokavic, zelo pozna ... Na bolje namreč. Toplo in prijetno :) Če je hladneje kot -20 potem se itak polastim palčnikov tudi za "plezalne" rokavice, ampak tam okrog -15 je pa še čisto ok za prstnate rokavice. Si vseeno hitrejši, ne glede na to kako zverziran si plezati s palčniki.

Se pa spominjam daljnega marca 2003, ko sva s Primožem plezala severno steno Les Droites nad Argentierom, Chamonix. V 1000 metrski severni steni sva imela od jutra pa prek celega dne do sončnega zahoda ves čas -21 C. Primož je plezal z rokavicami na prste in malo omrznil, sam pa sem pomrznil le na prstih na nogah. Prek celega dne sem plezal z zelo tankimi flis podrokavicami, preko pa sem imel kuhane volnene palčnike in ta gromozanske GTX palčnik protektorje. In kljub -21 C in rahli severni sapici me dejansko ni zeblo v roke.

Še danes pa si ne predstavljam kako sem lahko uvijal ledne vijake v sneg/led, dajal v skalo varovanje in vse ostalo kar se pri plezanju z varovanjem pač dogaja. Kar nekako se mi zdi da sem se prisilil in navadil, potem pa v tem užival, ker mi je bilo cel dan ravno prav toplo.

Stanje dvorane in vstopnic po pričetku prodaje

Posodobljeno: stanje dvorane 96 ur po pričetku prodaje

Posodobljeno: stanje dvorane 72 ur po pričetku prodaje

Posodobljeno: stanje dvorane 48 ur po pričetku prodaje

Stanje dvorane 24 ur po pričetku prodaje.

Danes sem 28 ur po pričetku prodaje vstopnic za našo premiero stisnil tale print screen in navdušeno ugotovil, da se s polžjo hitrostjo približujemo dosežkom skupine U2 ali pa Madonne, ki 40.000 kart razprodajo v parih urah. Mogoče tudi nam kdaj uspe, zaenkrat pa se mi zdi vseeno v redu, da je šlo v 28 urah že 3/4 parterja v prodajo, pa še malce balkona... Kul.

Aja, kdor pride, naj pohiti z nakupom :)

Wtf?

Prepričan sem, da gre za potegavščino, ampak včeraj 8 ur po objavi eventa na facebook-u sem tole zvečer opazil in sem prav print screen naredil. Gre za potegavščino?

Vstopnice za film Špaltna Ekspres

Danes je stekla predprodaja vstopnic za naš najnovejši film Špaltna Ekspres.Ker je zanimanje (očitno, glede na to, da je pol parterja že prodanega :) veliko, so vstopnice na voljo v predprodaji prek interneta kot tudi na prodajnih mestih Cankarjevega doma.

Premiera filma bo v torek, 3. marca ob 19. uri, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Premiera ob 19. uri je razprodana!!! Druga projekcija bo ob 21. uri.

[youtube http://www.youtube.com/watch?v=_AZORi4NAyg&fmt=18]

PS: Izkupiček od prodanih vstopnic pa bo namenjen pokrivanju svinjsko dragega najema Linhartove dvorane, kjer je naše Športno drustvo tretirano enako kot npr. kakšno gromozansko mednarodno farmacevtsko podjetje :)

Rojstvo najboljšega plezalca

V časopisu sem zasledil, da se je rodil človek s 24 prsti. V praksi to pomeni, da bi gotovo lahko plezal bolje kot ostali, se sploh ob dejstvu, da so vsi prsti funkcionalni!

Posted by Wordmobi

Tadej Čokl. Moj 4. nečak.

Tadejevi mami Jani sem "sunil" tole fotko, da pokažem kakšna simpatična mala štruca je najmlajši nečak Tadej. Faca totalna. To bo še veselja!