Z Džanijem sva šla včeraj popoldne po služi v Tamar. Dostop so nama časovno močno skrajšale motorne sani, tako da sva pod slapove prišla še v soncu. Najprej naju je mikala sveča, a sva po ogledu zgornjega izsteka in precejšnji gobavosti pač zavila drugam. Desni naju ni mikal, ker ga tako ali tako več kot pol manjka in je bolj sprehod kot plezanje, pa sva šla (spet!) v slap nad votlino, ki pa je bil kar fino narejen.
Dva raztežaja ledu sta resnično minila v hipu in če bi v Tamar prišel takole za cel dan in ne po službi, bi se mi zdelo vse skupaj malo brezveze. A bilo je dobro za rekreacijo, ki mi jo na ZVD priporača sam glavni zdravnik. Prava brihta je. Med sestopom se nama je prijetno zataknila še vrv, a sva tudi to rešila...
Šla sva še na raznorazne pečenke in meseka v KG spotoma, potem pa kar nazaj v LJ. Spotoma sem vmes opravil kakšnih 20 klicev in po mojem izpraznil pol baterije na telefonu.
Plan za prihodnji dan je bil po priporočilu gospodiča Marčiča sklenjen. Gremo se gnest v Bobnarjevo.