Prazniki

Letošnji prazniki so zaradi kopice dela in neodložljivih reči bolj "na papirju" kot zares in moram  priznati, da jih do sedaj še nikoli nisem tako NEobčutil kot letos. Pač dnevi kakor sicer, le nekaj več prostega časa je. Tudi nasploh se mi zdi ta prazničen čas okrog božiča in novega leta precej hecna reč. Ko sem si hočeš-nočeš tudi sam vzel nekaj časa za nakup nebodigatreba darilc in podobnih presenečenj, sem opazoval ljudi okrog sebe. Mnogo - če že ne večina! - jih je nestrpnih in živčnih skakalo od trgovine do trgovine, nekateri na polno obloženi z darili, drugi še na tem, da jih nakupijo. Pa nestrpnosti ni bilo čutiti le v trgovinah, ampak tudi ali pa predvsem pri iskanju vselej preredkih prostih parkirnih mest, pa na križiščih, semaforjih in podobno. Prazniki so tako očitno za mnoge ne zgolj počitek in prosti čas za družino in bližnje, ampak tudi živčnost, nakupovalna mrzlica in vse kar paše zraven. Obup.

Nekaj več prostega časa, ki ga prazniki le ponudijo, pa sem (smo) tudi danes vnovič izkoristili za plezalno avanturo. Želja preplezati prvenstveno smer, ki smo jo opazili pred dnevi se je izjalovila že v spodnjem delu nove smeri, ko smo naleteli na slab led in nepredelan sneg, predvsem pa so nas zmotili bobneči pršni plazovi, ki so na vsaki dve minuti leteli mimo naših glav. Pa drugič.

Da ne bi ostali povsem praznih (beri: spočitih) rok smo se tako odpravili vsaj na krajšo ledno rekreacijo v Levi slap pod Trdnjavo ((nekoč) mejni prelaz Predel), kjer pa je znova vladala prava zimska idila. Naletaval je sneg, lepo je pihljalo in še konkretnih minus 7 stopinj se nam je skušalo prigristi pod kožo. Bilo je odlično!

Fotografije in nekaj teksta od danes pa tukaj.

Posnetki z občnega zbora

Kratek video sem pripravil za ogled ... [youtube http://www.youtube.com/watch?v=lecdFkkXIXg&fmt=22]

Test softshella - Mammut Jannu Extreme

Ta vikend sem imel na Vršiču priliko dodobra preizkusiti svoje novo tehnično oblačilo za zimski alpinizem in turno smučanje. Mammut Jannu Extreme je najsodobnejši "softšel" švicarskega proizvajalca, ki temelji na najnovejših materialih in preizkušenih krojih. Pred kratkim sem pisal o svojem "slogu" ali bolje rečeno sistemu oblačenja za v (zimske) gore in avanture, ki jih tam zganjam. Ker je eden izmed ključnih delov omenjenega sistema t.i. vrhnji sloj (bodisi gore-tex hardshell ali trenutno Jannu softshell), se mi zdi smotrno, da Jannu Extreme malo bolje opišem in s tem morda pomagam k pravilni odločitvi še komu, ki je na tem, da preživeti "čebulni" sistem oblačenja naposled zamenja s sodobnejšim modularnim.

Jannu Extreme sem imel kot omenjeno ta vikend možnost testirati v širokem razponu temperatur, a v sicer milih zimskih razmerah. Toliko bolje, saj je tako resnično prišla do izraza vrhunska zmožnost dihanja, ki me je nemalo presenetila. Pred Jannujem sem imel nekaj softshellov, ki so bili vsi tanjši in hladnejši, kot tudi precej sodobnih hardshellov. S slednjimi primerjave v dihanju sploh ni mogoče napraviti, je pa Jannu na moje presenečenje tudi mnogo bolj "paropropusten" kot prejšnji softshelli. K temu verjetno precej pripomore nova tehnologija in C_change membrana, ki se prilagaja klimatskim spremembam. Kot omenjeno je Jannu super dihal v vlažnem vremenu in pri temperaturah okrog -2 stopinji pod ničlo.

Med hojo in plezanjem je Jannu udoben in ne ovira gibanja okončnin, všeč pa sta mi tudi visoko pozicionirana prsna žepa, katerih odpiranje ne moti niti plezalni pas niti naramnice nahrbtnika. Premišljeno nagnjeni zadrgi pa omogočata preprosto odpiranje z eno samo roko tudi v bolj neudobnih telesnih položajih.

Vetrna zaščita Jannuja je 100%. Ker sem med vikendom kar nekaj ur prebil na vetru (na motornih saneh) med 40 - 70 km/h, lahko mirno trrdim, da je za veter Jannu popolnoma nepropusten. Zanimivo zasnovan sistem kapuce in njenega zapiranja pa omogoča ne le preprosto obračanje glave s čelado in kapuco na glavi, temveč tudi popolno zaščito predela obraza - okrog brade in nosa. Luknjice v materialu poskrbijo za čim manjše rošenje sončnih ali smučarskih očal.

Kaj še povedati o tem najnovejšem izdelku Mammuta iz Švice? Morda edino slabost, ki sem jo do sedaj zaznal ... In sicer teža. Velikost M namreč tehta 750 gramov, kar je v primerjavi z mojim prejšnjim softshellom dvakratna teža in s hardshellom ArcTeryx kar trikratna teža. Ker pa je smisel softshella prav ta, da se ga nosi čimveč in ob širokem razponu temperatur, je to v bistvu kos opreme, ki je "venomer" na tebi in je torej "teža za v nahrbtnik" nična.

In zakaj kanim Jannu Extreme uporabljati?

Meni osebno bo služil predvsem za:

• zimski alpinizem
• ledno plezanje
• alpinistično/turno smučanje
• daljši plezalni izleti v zelo mrzlih krajih

Ne bom ga uporabljal za na odprave, ker je pretežak in ker je tam razpon temperatur vendarle prevelik, ravnotako pa ga ne bom uporabljal v toplejših mesecih, ker mi je navadno precej vroče in še tako dobro-dihajoč material ne diha tako dobro, kot če ga nimaš na sebi.

Prednosti in slabosti

Slabosti

• cena
• teža
• "powder skirt" oziroma krilce za pršič - le-to je sicer snemljivo, a se mi zdi za tako tehničen softshell povsem odveč

Prednosti

• super diha
• izvrsten dizajn in zasnova kapuce in zaščite obraza
• kvalitetne zadrge
• premišljeno postavljena prsna žepa
• izbor materialov
• prostorna kapuca

Če bi me torej vprašali ali nakup svetujem, bi bil moj odgovor vsekakor DA.

Mammut Jannu Extreme je jakna, ki nadomesti celo paleto oblačil "tretjega" sloja in je optimalna za vse aktivnosti v hladnejših mesecih.

Več informacij pa tukaj oziroma na strani zastopnika in prodajalca v Sloveniji.

PS: Mammu Jannu Extreme pa je v pomoč tudi pri zimskih poletih ... Foto: Marko Albreht

Preživeli smo ...

smo en super vikend v gorah in sicer nad Vršičem, kjer smo imeli občni zbor Freeapproved.

Trenutno montiram filmček, ki smo ga snemali med našim bivanjem na Koči na Gozdu in se obenem sprašujem kakšna bo letos zimska plezalna sezona. Snega je v bistvu ogromno, mraza pa vsaj zaenkrat nič. Tako so tudi slapovi pod Prisojnikom bore slabi ali drugače - sploh ne obstajajo. Sprehodili smo se na varni distanci do pod Centralnega slapu in Desnega slapu. Centralni je kot ena grapa, sveče sploh ni. Pri desnem pa še tisto kar je bilo - je padlo dol. Še najbolje je narejena Lambada, ki pa ji takisto manjka še nekaj dni (tednov), da se spoji s tlemi.

Grem zdaj naprej montirat ... slika pove 100x več kot besede pravijo, video pa potem najbrž ene 1000x toliko :)

Barbie v kondomu

Barbie(TM) je tista preklasta in okorna plastična blondinka, ki lahko menja vse razen fanta in neumnega izraza na kičastem obrazu. Povsem izumetničene, nepremikajoče plastične prikazni na dolgih nogah, katerih položaj stopal je po defaultu naštiman na nošenje visokih petk. Ne vem, če se danes lahko menja tudi lase(-uljo), ampak takrat vem, da se ni dalo. Jasno - tako so vsaj prodali brunetko, blondinko in oranžnolasko. Za takšen threesome je tako človek odštel celo premoženje. Vse da so otroci veseli.

Pravkar sem se pripeljal s treninga in na ulici videl neke mlade fante... in sem se spomnil še ene svojih bizarnih prigod mladosti.

Neža, moja mlajša sestra, se je tako kot mnoge druge mlade punčke igrala z Barbikami. Še danes ne vem zakaj, ampak izmed vseh butastih igrač na svetu, so mi šle prav Barbike najbolj na živce.

Ker se mi je onega dne zdela nošnja kratkih las silno praktična, sem se odločil, da če se Barbie ne da zamenjati frizure, se jo lahko vsaj nekoliko prilagodi. Ko se je tako Neža oddaljila na varno distanco, daleč stran od svojega igralnega kotička, sem sunil dve preklasti blondinki, ki ju je takrat posedovala, in se šel frizerja. Obe sta imeli lepo kratko frizurco svežega izgleda - ostriženi sta bili na ježka.

Neži se je seveda milo storilo in je točila solze še dolge dni (Neža oprosti, takrat ti najbrž tega nisem rekel ...). Sem pa dosegel določene pozitivne spremembe - no vsaj meni se je takrat tako zdelo. Igrajčkanja z bebastimi Barbikami v naši hiši ni bilo več!

Pa saj res - Barbie je stereotipno sanjaško sranje - blond babnica na dolgih nogah v finih cunjicah - dama na ulici in kurba za domačimi vrati. Kvazi idealno, le da so pri Mattel-u (op. a.: proizvajalec igrače Barbie) poskrbeli tudi za to, da se Barbie ne da kar tako v sporne položaje. Dolge noge se namreč premikajo samo naprej in nazaj, položaj razkrečenih noč pa je nemogoč.

A barbika je še vedno obstsajala in še vedno "krasila" Nežin igralni kotiček. Dasihravno je pridno molčala in z modrimi oki gledala tja nekam v neskončnost, ji njena večna radovednost in želja po odkrivanju novega ni dala spati. In tako se je zgodilo, da sem enkrat nekaj prenašal iz Nežine sobe v svojo in butnil Barbie na tla. Po nesreči. Sem se pa vseeno zamislil, da bi bilo bolje, ko tega kosa plastike ne bi bilo več.

V trgovini sem hladnokrvno kupil preservative ali kondome po domače, si v garaži postregel z litrom bencina, ki sem ga nalil v "tavelik" stekleni lonec Hellmans majoneze, in vse skupaj odnesel na enkrat omenjeno otroško igrišče.

Še danes mi ni jasno od kje mi ideja, da sem Barbiko utopil v kondomu polnemu bencina, zavezal in podkuril. Vsekakor pa mi je bil všeč prvi trenutek, ko je navzdol obrnjen kondom počil na konici in je na ogenj stekel bencin. Ognjeni zublji so Barbie dobesedno požrli. A se Mattelovci očitno ne dajo! Plastika iz katere je Barbie izdelana je kar precej vzdržljiva. Barbie očitno uporablja koencim Q10 ali kaj je že tistega, kar pomaga proti gubam? Njena koža je gladka in napeta kot dojenčkova ritka in šele nekaj minut v vročem ognju pospeši ta neizbežni proces staranja. Šele ko je vse zgubano in ko pogorijo vsi lasje se naposled začne topiti v zdrizasto snow.

V visokih plamenih in spremljajočim črnim dimom je tako Barbie (TM) zapustila naš otroški svet in odšla v onostranstvo.

Precej klavern konec tako za Barbie kot zame, saj sem bil za uničenje dragocene Barbike (Nežine lastnine) doma kaznovan...

Prihodnjič na sporedu: Zalezovanje

Rekordno decembrsko sneženje na filmu

Včeraj smo se Bor, Dzani, Tadej in jaz odpravili na popoldansko gaženje na v tem času rekordno zasneženi Vršič. Preko 2 metra snega ob Koči na Gozdu je najbrž dovolj zgovoren podatek, dodatno pa tezo podkrepijo fotografije plazov preko ceste na večih mestih in različnih obsegov. Poleg fotogalerije od Bora si sedaj lahko ogledate tudi video.

[youtube http://www.youtube.com/watch?v=83MSNBJrDh8&fmt=22]

Prijeten ogled.

Sistem oblačenja za v gore pozimi

Raznoraznih principov ali pravil, če hočete - oblačenja za zimske/gorniške/alpinistične ture je malo morje, sam pa sem po mnogih iteracijah, upoštevanjih nasvetov, lastnih izkušenj in drugega, prišel do nekaterih zaključkov, ki bi znali biti še komu v pomoč pri izbiranju ali nakupovanju prvega "seta" gorniških oblačil. Polna bojna oprema oblačil za na primer daljšo zimsko plezalno turo se pri meni sestoji iz:

• sodobne (volnene) ergonomske nogavice - vedno hkrati nosim samo ene
• tanko oprijeto dolgo spodnje perilo Patagonia Capilene M (hlače) ali Mammut Denali Powerstrech pajkice (ko je hladneje kot -10 stopinj)
• Nike/Adidas popolnoma oprijeta majica brez rokavov iz najsodobnejših materialov
• Patagonia capilene M dolga T-zip švic majica za toplejše dni (do -10)
• Mammut Aconcagua T-zip pullover iz powerstretcha za hladnejše dni (hladneje kot -10)
• Hlače Mammut Transmission Hybrid softshell za "ornk" zimsko plezarijo
• Mammut hlače iz schollerja za ta hecne dneve in bedarije
• Mammut Jannu Extreme Softshell (no ta je na poti iz fabrike) trenutno pa Patagonia softshell ali ultralahki paclite goretex
• Obvezno poleg še bodisi Columbia 800 cuin puhasti brezrokavnik (za daljše smeri in mrzle dni) ali pa Patagonia ultralahki sintetični puhasti pullover. Za zares mrzle dni in dolge smeri (potencialno bivak) oboje, skupaj 500 gramov)
• rokavice Patagonia stretch na prste
• rokavice Arcteryx iz windstopperja
• Mammut protektorji palčniki za zares mrzle dni
• powerstretch podkapa
• trak za ušesa (ob mrazu pod -15 kombiniram podkapo in trak)

Prednosti ekstremno oprijetih "pod"majic kot na spodnji fotografiji so predvsem dobro odvajanje vlage in to, da tudi ko damo nahrbtnik dol, pod katerim je vsak v vsaki še tako dobri "švic majici" moker, topel občutek. Direktno grejejo tudi ledvica, za katera je itak znano, da če nam je tam toplo, da čutimo toploto povsod. Kar se mene tiče ta "pregovor" drži.

Sintetična puhovka in puhasti brezrokavnik sta odlična toplotna izolatorja, ki tehtata mnogo manj kot primerljivo topli flisi (če sploh obstajajo), poleg tega se zložijo v smešno majhne paketke in so tako vedno z menoj. Ker praktično vedno plezam z nahbrtnikom, jih med plezanjem dam v nahrbtnik, na varovališču pa nataknem preko zgornjega softshella ali goretex hardshella.

En zelo zanimiv kos opreme, ki ga že nestrpno pričakujem, je nov Mammutov Jannu Extreme softshell, ki bojda nadomesti vse druge tehnične obleke za zimo. Zanj sem se odločil po priporočilu, sicer pa sem se o tehnični dovršenosti in izjemni vodoodbojnosti predhodnika - kultnega softshella Mammut Laser, ki ga ima pol članov našega društva - ko sem videl, da je tudi po večurnem deževju in sneženju na odpravi v Kirgizistanu še kar držal vodo. Skoraj neverjetno in če ne bi videl na lastne oči, še vedno ne bi verjel. Ta Nanosphere tehnologija očitno res ni od muh. Ko zadevico dobim in jo stestiram, spet kaj napišem...

Urejen mestni slog za nočni sprehod

Pravijo, da obleka naredi človeka. No in zato sem danes, ko smo prišli s pozno-popoldanske ture z zasneženih in splazenih gora še malo šetali po mestu. Preventivno sem imel pri sebi svojo obvezno opremo za mestni sprehod pozimi:

• čelno svetilko
• plazovno žolno
• schoeller hlače
• puhovko
• bluetooth slušalko
• mobilni telefon

Kako bedasto to zares izgleda pa na spodnjih dveh primerih (foto: Bor)

Danes pa na sneg...

Odločili smo se, da gremo danes pogledati, če je res za verjeti našim vremenoslovcev o megastičnih količinah novozapadlega snega in če je res, da je nevarnost plazov 4. stopnje. Poročilo s filmom sledi ...

Viševnik, Pokljuka in Bohinj - filmček

[youtube http://www.youtube.com/watch?v=JvFHeXvmzHI&fmt=18]