Se peljem od trgovine nazaj proti domu, mimo glavne Pošte na Viču, pa prileti mimo mene norec vsaj s 100 km/h. Sredi ceste pa nič hudega sluteč ptič, neka velikanska vrana, ki se je s svojim podolgovatim kljunom poigravala in mrcvarila deževnika. S silovitim udarcem ob prednji odbijač avtomobila je vrano odneslo na vse konce, perje je frčalo po zraku, norec v avtomobilu tipa "sportka kola od Puntota" pa je divjal naprej. Jaz sem upočasnil, da ne bi še sam pregazil kakšne vrane in bil primoran videti glavo vrane 10 m stran od njenega telesa. Fuj. Pa preklet norec podivjan. No ... vsaj deževniku je bilo prizanešeno! Sreča v nesreči ... 1:0 za deževnika.
Viewing entries in
Other
Če čisto nič drugega - vsaj lačen na letošnji odpravi ne bom! Moj arzenal vrhunskih francoskih špecijalitet ...
Prav nič časa nimam. Res! Zato se tudi oglašam tako zelo sporadično, enkrat nič, drugič pogosto... Čez 10 dni gremo namreč nekam v od boga pozabljene kraje - natančeneje v predel gorovja v Kirgizistanu, kjer nas čaka samo nad baznim taborom več kot 20 neosvojenih vrhov! Visoki med 5000 in malo manj kot 6000 metri in s strmimi mešanimi ledno-skalnimi granitnimi stenami bodo vsekakor poslastica - upam, da bomo kakšni devici dejansko tudi kos in da domov poleg celih kož, novega dokumentarnega filma in nepozabnih doživetij - tudi kakšen nov vrh! Nekaj malega je zapisano na strani freeapproved.com kamor se bomo s pomočjo satelitskih telefonov tudi oglašali in poročali o našem početju v oddaljenih krajih našega malega planeta.
Garmont, št.45,5, sivi, malo rabljeni = 35 EUR
Scarpa, Cinque Terre, št. 45, sivi, rabljeni 14 dni = 60 EUR 
Nike, Cross Train, rabljeni 6 mesecev, št. 45 = 25 EUR Danes smo končno dobili hrani Traveller's Lunch, ki jo pri nas zastopa Perigon. Hrano bomo odpeljali na odpravo - nič več pomivanja posode, nič več nadležnega prismojenega sranja - samo še gurmanski užitki ... Da bi si lažje predstavljali kaj pomeni 50 kgs dehidrirane vrhunske hrane pa nekaj fotografij, ki jih je posnel Bor, čigar naloga je, da vse pravilno razporedi po osebah ...
Napovedi o nenehni rasti cen, ki nas bodo spremljale v prihodnjih letih, se očitno še kako zelo uresničujejo. Danes sem za polno posodo goriva v svoji gajbi plačal že skoraj 80 EUR. Kar je še huje, se mi zdi to, da je dizelsko gorivo dražje kot bencin. In to za "ta starih" 30 SIT. Če bi kdo rekel pred letom dni, ko je bila "nafta" 220 SIT, da bo letos, samo leto kasneje! - 311 SIT, bi ga vrglo na rit. No mene je pa danes, ko sem se zamislil in na hitro preračunal, da te avto na mesec stane osupljivo veliko. Mislm, da je samo še vprašanje časa, kdaj bo gorivo postalo tako zelo drago, da bo vožnja z avtomobili postala luksuz...
[gallery=16]
Danes me Bor povabi na skupen tek. Pa sem privolil, ker je mimogrede omenil, da bo za njega "regenerativni". To pomeni, da bom sploh lahko sledil. Pa sva šla. Takoj v štartu že v najbolj strm klanec tak gas, da mi je skoraj srce skočilo ven. Potem malo manjši klanec, pa spet gas v strmega. In malo dol, pa spet gor. Pa na drugo stran Rožnika, do dna, pa spet do vrha. No in ko sva to ponavljala cel večer do trde teme, so tudi moje noge počasi odpovedovale...
Nekako sem se le prebil do avta - živ. Bolj me skrbi, kako bom tem mulcem sledil po nekem od boga pozabljenem gorovju kamor se odpravljamo poleti, med drugim tudi z Jako Ortarjem, ki je po nekaj tednih bolezni in mirovanja skočil na Storžič in od doline do vrha porabil 1 uro in 20 minut, dol pa je odpešačil v pičle pol ure. Zgovoril se je na nevihto, češ da je zato malo hitreje stopil. Ccccc... norci!
No in ker čas sam po sebi nič ne pove, bom pa jaz malo nakladal! Dobrega pol leta je minilo odkar se je pričela gradnja. Še pol leta ostaja do otvoritve. Vmes se je pa tudi že precej naredilo :)
Pred dobrima dvema urama sem prišel v Nuernberg, kamor nas je pripeljala Zdenka (beri: Garmin). No, pravzaprav nas je pripeljal Tomaž, ki pa ga usmerja Joži. Tako ljubkovalno namreč Tomaž pravi odrezavemu glasu, ki prihaja iz Garmin-a. Noč bom prebil v Holiday Inn-u, ki leži v nekakšnem (starem) jedru. Obdani smo namreč s srednjeveškim obzidjem, ki je ob našem prihodu pritegnilo mojo pozornost. Sledil je hiter ogled mesta, ki je bilo po drugi svetovni vojni prizorišče legendarnih Nuernbernških procesov, kjer so (ob)sodili mnogo nacistov odgovornih za marsikaj.
Bolj kot z omenjenimi zgodovinskimi dejstvi pa me je mesto navdušilo s svojim srednjeveškim gradom zgrajenim davnega eta 1060. Tako že skoraj tisočletje kljubuje zobu časa in v posmeh današnjim graditeljem (z modernimi materiali, tehnologijo idr.) še vedno stoji v točno takšni obliki, kot je bil zgrajen. Impresivno.
Ura je pozna, dan je bil dolg, noč pa bo kratka, zato grem spat.