Viewing entries in
Other
Včeraj pri Nike na TV v oddaji 24ur najbolj glupa laž, kar sem jih slišal v življenju. Krasno za ustvarjanje straha in trepeta pri neukih ljudeh. Izjava se je glasila: "Mobilni telefoni povzročajo večjo možnost rakavih obolenj kot cigarete!"
Kot zgleden primer kako nevarna je uporaba mobilnih telefonov in kako škodljivo je to za naše možgane in celo to, da nastajajo tumorji, so prikazali kokošje jajce med dvema telefonom, ki se po 90 sekundah pogovora skuha. Pa sva sprobala! Sicer sem že vnaprej vedel, kakšen bo rezultat, ampak da bi lahko še bolj pljuval po televizijskih urednikih. Na televiziji so prikazali jajce po 90 sekundah in ga odprli - vsebina je bila skuhana!
Jajce sem položil med telefona in iz enega telefona poklical drugega, dvignil kot bi se pogovarjala in pustil "kuhati" kar 120 sekund. Prekinem zvezo, Nike razbije jajce in jasno - jajce surovo kot takrat, ko je prilezlo iz tazadnje od putke!
ČISTA LAŽ! Zdaj bodo pa ljudje, velika večina vsaj, govorili vsevprek kako nevarni so mobilni telefoni, kako močno to seva in tako dalje in tako naprej. Kako lahko takšno kozlarijo sploh objavijo?!
Edino kar pa je res - in si lahko zapomnete, pa je to, da telefon mnogo bolj "seva", ko ima slab signal! Pa vas tudi od tega ne bo pobralo :) Če že vsak dan žremo smog, ki je v zraku in se bašemo z vsemi možnimi turbo jabolki in hruškami, ki so v bistvu nek hibrid med lubenico in jabolkom, potem nas tudi od malo sevanja ne bo pobralo. Da rajši ne pomislimo na brezžične mreže, pa druge frekvence kot so radiji, pa brezžični linki ipd....
Včeraj smo se zavlekli v plezališče Glinščica nad Trstom, kjer smo plezali v žgočem soncu in ob pasji družbi. Pa s tem ne mislm Tadeja ali ostale družbe Freeapproved, temveč krdelo štirinožcev, ki so jih pripeljali plezalci iz Kranja. Psi so pa ubogi skoraj izdihnili od vročine, se pasli in zapletali med našimi vrvmi in se igrali z dojenčki, ki jih pravtako ni manjkalo. Pa še naplezal sem se fino.
Na sliki Tadej, ki ga jaz (baje ful slabo) varujem. Foto: Gregor Bitenc
Če mi že v pravo vojsko ni bilo treba, sem se vsaj enkrat v življenju (v soboto) moral "delati" vojaka. [youtube=http://www.youtube.com/watch?v=N2h_kRKQtQk&hl=en]
To kar se mi je zgodilo pred trenutki je gotovo seglo na lestvico top 10 bizarnosti, ki so se mi kadarkoli pripetile. Prodajal sem namreč čevlje LaSportiva Trango Ice in po tem, ko so jih trije probali in so bili enemu preveliki in dvema premajhni - kliče četrti. Krasno. Tip pravi, da je iz Maribora in ob 19:30 včeraj reče, da bo sedel v avto in da pride v LJ čez 2 uri. Ura je 22:30, jaz že ves zaspan, tip še vedno ne kliče. Ga kličem jaz - nekajkrat - se ne oglasi. "Nategnil me je", si rečem, in zaspim.
Dan začnem že ob 06:00, ker imam navsezgodaj sestanek v Menergi v Mariboru! Kličem tipa, ki se spet ne javi. Nič - rečem si, da ta me je pa definitivno zafrknil oz. da se dela norca iz mene. Grem v LJ., dela čez glavo in ob 18.uri zaključim. Grem domov, nič hudega sluteč.
Telefonsko številko sem imel shranjeno in ko me je tip poklical okrog 20.ure, sem mislil, da se iz mene dela norca - spet. Sem rekel ja ja ok, kar pokliči, ko boš v LJ. In tokrat - danes - dejansko pokliče, čez približno 2 uri, ko priroma iz MB.
Njegov glas je neverjetno podoben nekemu celjanu, ki me je že pred mnogo leti ustrahoval in mi grozil z raznoraznimi zdravju in videzu škodljivimi posegi na telesu.
Ko me je danes torej klical tip, za katerega sem razumel, da je iz Maribora, sem se teh neljubih trenutkov z grožnjami izpred mnogo let tudi spomnil. Njegov glas je bil povsem enak - bil je Celjan. Takoj sem pomislil, da je že to sumljivo, da je iz Maribora, govori pa po celjansko. Kliče me in na tak dokaj čuden način prepričuje naj pridem na temno avtobusno postajo, da ne pride prav do mene. In to kljub mojemu prigovarjanju in zagotovilih, da ga bom po telefonu zlahka vodil, da pride prav pred mojo hišo.
V meni se že odvijajo vsi možni scenariji kako me bodo trije celjani premikastili in iznakazili. Ker se je v trenutku pogovora po telefonu meni vse skupaj obrnilo na paranojo, sem začel kar sam sebi verjeti, da je to prav taisti celjski tolovaj izpred let in da mi bodo še danes za pozni večerni poobedek namesto s pršutom in pomarančnim sokom stregli kar po življenju.
Povem mu v telefon, da me zafrkava in da se tega ne grem več: "Adijo", še dodam. Poklopim telefon in dam zvonjenje na "tiho". Kliče enkrat, kliče dvakrat... in še tretjič! Javim se. Začne spraševati kaj mi je, da on je prišel po čevlje - resno! Jaz pa seveda v svoji glavi prepričan, da me bo premikastil. In se še kar ne pustim prepričati. Pove mi ime in priimek, začnem googlat in ga ne najde. Sumljivo. Niti enega zapisa. Potem spet kliče, se ne javim, ker če ne obstaja, potem se laže in že bom pobiral zobe iz tal. Pošljem pa mu SMS, da on uradno v Sloveniji ne obstaja in da zraku čevljev ne bom prodajal. Približno dobesedno tako sem zapisal.
A se ne pusti odgnati. Pošlje mi nazaj SMS in napiše svoje ime in priimek - in to drugače, kot sem ga slišal po telefonu. Tokrat ga najdem - celo svojo spletno stran ima. OK, malo se omehčam, a se mi vseeno zdi tako sumljiv, da ga prepričam, da se dobiva na osvetljeni lokaciji.
Po N letih spet sežem v svoj predal z orožjem, ki sem ga bil hočeš-nočeš kot dijak vlačiti s seboj. Imel sem pač to smolo, da me je že od malih nog zaradi moje "ježek" frizure, ki jo "nosim" že od 1. razreda O.Š. spremljalo (povsem neupravičeno) "neodobravanje" z južnim naglasom govorečih sodržavljanov.
Vzamem svojo freeapproved kapucar mikico, ki ima kot nalašč dovolj velik žep na trebuhu , da vanj pospravim velik nož. V žep pobašem en smrtonosen vojaški solzivec ameriških specialcev, ki ob "nanosu" povzroči tako hudo oteklino vek okrog oči, da "prejemnik" izgleda kot bi imel na očeh krompirje. Seveda samo za kakšno uro ali dve. Toda takrat zanesljivo ne vidi. Nazadnje pobašem še svoj zanesljivi železni teleskobski baton ter - čevlje, ki sem jih kanil prodati, seveda. Sedem v avto in odbrzim na dogovorjeno mesto.
Dva tipa (zastrašujočega?) izgleda čakata name. Vsaj zdi se mi tako. Avto pustim prižgan, priklopim dolge luči. Dvojni ksenon ju oslepi. Odprem sovoznikovo okno za 5 cm, da se identificirata. Aja, pa še telefon sem imel prižgan in vklopljen s slušalko v ušesu, za vsak primer, če bi se kje skrival še tretji. Iz avta nisem stopil. Samo čevelj sem dal skozi okno.
Tipa sta me vprašala, če sem na drogi. Ali morda pijem? Če se mi je zmešalo? In šele, ko je dejansko dal čevelj na nogo, sem v bistvu dojel, da se mi je zgodila ena bolj bizarnih in neumnih reči v mojem življenju. V trenutku sem opustil idejo o tem, kako se bom, v bitki za življenje, branil in s solzivcem šprical po tipih iz Celja kot muhe s Pipsom, medtem pa vihtel svoj železni baton in metal nože. V trenutku se je razletel mozaik povezanih dogodkov, ki jih je moja bujna domišljija sestavila v samo nekaj minutah pred samim srečanjem z ubogim, nedolžnim študentom iz Celja.
Celjan je čevlje kupil. Sem pa prepričan, da si o meni mojemu opravičilu navkljub najbrž misli, da sem popolni kreten. Tudi jaz - o samemu sebi - ta trenutek mislim isto.
Ko sem že mislil, da je vsega konec in da se bom očitno moral naposled sprijazniti s koncem zime - že je mati narava poskrbela za novo presenečenje. Pogledam skozi okno in sneži. In to ne tako malo in na rahlo, ampak prav konkreten sneg. Včeraj ponoči sem sicer doživel kar nekaj zimske idile ob vožnji nazaj iz Bohinja, ko naju je s Samotom zaustavila snežna ploha. Tako močno je snežilo, da se je sneg začel nemudoma oprijemati vozišča in potem smo kot račke v ravni vrsti vozili 40 km/h.
Dobra novica je seveda ta, da je tudi v gorah zimsko in da lepo sneži, to pa pomeni, da se bo spet smučalo in drvelo po pršiču. Skladno s pričakovanji je na Voglu zaradi "slabega vremena" vse zaprto, razen za tiste, ki se radi vozijo po ravnem 50 metrov - vlečnica Brunarica namreč obratuje :)
Včeraj smo imeli s FreeApproved uvodni sestanek za tečaj športnega plezanja. Čeprav sem pričakoval "naval", vseeno nisem pričakoval takšnega. Dobrih 30 plezanja željnjih parov oči je včeraj poslušalo naše modre besede o športnem plezanju in društvu Freeapproved. Če bo šlo tako naprej, bomo do konca letošnjega leta že potolkli številko 100 članov in kar je še bolj pomembno je to, da so bolj ali manj vsi aktivni. Pohvalno! Bomo videli kako se bodo odrezali novi športni plezalci, ampak glede na videno sem prepričan, da super.
Evo! Pa sem pri temu, česar me je bilo strah :) Da bo namreč prišlo obdobje, ko bo tako malo časa, da še na blog ne bom mogel nič naflancati... In nekaj takšnega se je prav zdaj zgodilo. Malo tudi zato, ker me cel prejšnji teden ni bilo, ker smo se potepali po italijanskih Dolomitih in noreli po tamkajšnjem snegu. K sreči je prve dni snežilo, tako da je bila smuka dejansko smuka (in ne muka), kot pravi oglas Vzajemne....
Vsake toliko časa se spomnim pogledati kakšnega izmed filmov v svojem arhivu in ker se ravno začenja idealno obdobje za turno smuko sem na plan privlekel film o smučanju Dava Karničarja preko ene najtežjih smučarskih smeri (alpinistični smuk). [youtube=http://www.youtube.com/watch?v=m1DFUDR6z78]
Zanimivo je, da sem se oni dan, po tem, ko smo film objavili na strani www.freeapproved.com, preizkusil še svoje "komunikacije" z novinarji in doživel neverjetno presenečenje. Že prihodnji dan je bilo v časopisju zaslediti bolj ali manj dobesedni povzetek zapisanega o spustu, v eni bolj gledanih oddaj "Odmevi" na TVS 1, pa so del spusta kar predvajali. Tipično za takšno početje je voditelj - Boštjan Lajovic, prispevek napovedal zelo dramatično in pompozno... Nekaj v stilu: "... in še novica o ekstremnem podvigu. Drzni Davo Karničar je presmučal najbolj težavno in ekstremno smučarsko smer v Sloveniji - Fritsch Lindenbach...." Posnetkov jim sicer nisem poslal, so pa dele preprosto sneli iz strani in pripravili 70 sekundni prispevek objavljen še isti večer, ko je bil objavljen na naši strani (dan po spustu). Film si je na strani www.freeapproved.com takrat ogledalo preko 40.000 različnih ljudi. Dotični v tej objavi je skrajšan za 2 minuti, ker ima YouTube žal 10 min omejitev. Film v celoti si lahko ogledate tukaj.
Evo, pred dnevi smo dobili logotip za Park Hotel Bohinj. Največ polemik je bilo okrog barve - zelena ali modra, ampak se je potem modra izkazala za primernejšo, ker bo srebrna barva napisa bolje pasala skupaj z modro. V tisku bo namreč napis "Bohinj Park Hotel" tiskan s kovinsko-srebrno barvo.
