Vsi mi lažejo!

Pod "vsi" spadajo vsi napovedovalci vremena na vseh televizijah, tujih in naših, pa na radijskih postajah, znova tujih in naših, prav tako pa se lažejo vsi, ki postavljajo vremenske napovedi na spletnih straneh. Že celo zimo se mi lažejo!! Sneg bo, ohladilo se bo, zima bo... Pa potem da bo zares hladno, pozor - velike količine snega in tako dalje in tako naprej. Same prazne marnje. Danes sem se odpeljal do Bohinja, da bi se na lastne oči prepričal. Razen 376 snežink, ki sem jih naštel nekje v okolici Kranja na avtocesti, ni snega vse skupaj nič! Pa kje je sedaj tistih DO 50 cm snega. To je tako, kot pravijo že konec novembra na Krvavcu: "Do 90 cm naravnega in kompaktnega snega". Potem pa prideš gor in ugotoviš, da so sneg merili po diagonali prek smučišča, pa še tam ne vem, če ga vsega skupaj dobiš 90 cm.

Zdaj sem si rekel, da se pustim presenetiti še prek noči, čeprav sem vse bolj trdno prepričan, da so me (in vse nas, ki si želimo snega) znova naplahtali... Same sebe farbajo s temi snežnimi padavinami :) Počakajmo torej do jutri zjutraj...

Snežilo bo

Spet kvasim o vremenu, ampak tokrat z veseljem, ker bo po gorah spet snežilo :) To pa pomeni, da se bo letos morda dalo še kdaj zapeljati po puhcu in splezati še kakšno snežno/ledno smer!! Juhej!

19 urni delavnik

Včeraj (zavlekel se je na danes do 1 zjutraj) sem imel spet 19 urni delavnik. S štartom ob petih zjutraj včeraj in koncem ob 1 zjutraj danes. Izmozgan in utrujen sem po tušu samo še padel v posteljo. Vedno so mi bile zanimive primerjave. Pa se prav na hitro lotim še ene - primerjave načinov utrujenosti. Pa naj bo pri obeh "čas aktivnosti" približno 20 ur.

Utrujenost št. 1: Vstaneš ob 04:00, nekaj na hitro poješ, vzameš nahrbtnik in opremo in se spokaš v avto. Se voziš kakšno dobro uro, potem 2 uri hodiš. Recimo 10 - 12 ur plezaš, 3 ure sestopaš in potem se še odpelješ domov. Vmes si non-stop v pogonu, gaziš, plezaš si previden in na sploh si fizično dejaven. Jasno spada poleg tudi to, da te zebe, da ješ nič ali zelo malo, v glavnem tiste plastične prigrizke in piješ mrzlo, včasih že na pol pomrznjeno tekočino. Stegna te bolijo, meča te pečejo, utrujen si od gor do dol. To je ena vrsta utrujenosti.

Utrujenost št 2.: Vstaneš ob 05:00, nekaj na hitro popiješ, se usedeš v avto in odpelješ v studio. Tam te čaka zajtrk, pijača, vse mogoče. Ješ in čakaš. Še malo počakaš, potem te pokliče stilist, te obleče, uredi in 33x popravi kako visoko je zavihan rob na hlačnicah. Potem se usedeš na stol in spet trenutek počakaš, potem pride maskerka in te z dišečimi pudri, kremami in ostalimi žaubami uspava. Kruta realnost, ko je treba na set te prebudi in potem se 30 metrov sprehodiš v studio. Tam v soju studijskih luči spet čakaš in čakaš, ko naposled slišiš "Action!", odigraš svoje in vse dokler ne napoči odprešilni trenutek "Cut!" se delaš, da ti je - včerajšnji primer - čips zelo dober. Na sploh si zelo vesel, da ga vidiš, da ga okušaš in mmmm super jasno in krasno. V bistvu je pa masten, preveč slan in povrh vsega še pikanten. Bljak. V podoben duhu, le s spremembo položajev in seveda menjave kadrov in s tem povezanimi položaji kamere, tračnic, luči, lokatorjev na chroma keyu in sploh vse ostale "filmske" mašinerije, se jutro prevesi v popoldne, potem večer, nato noč.... vse dokler se po polnoči spet ne začne rojevati jutro naslednjega dne. Vmes med čakanjem, da mojstri premaknejo vso mašinerijo, čakaš in non-stop ješ, piješ, ješ piješ... rutino prekineta še kosilo in večerja, potem pa spet čakaš in ješ. Ko je končno posnet zadnji kader in ti režiser, snemalec in producent čestitajo, komaj čakaš, da pobegneš domov. Utrujen kot le kaj. Oči že komaj držiš narazen, pred desetimi minutami na setu pa si se še delal, da si ves čil, spočit in utrujen. Blef totalni. Druga vrsta utrujenosti.

In če torej primerjam utrujenost številka 1 in utrujenost št. 2 je rezultat sledeč:

• utrujen sem po obeh,
• vsaka utrujenost je posledica neke (ne)aktivnosti, od katerih imam v obeh primerih neko zadoščenje/zadovoljstvo/koristi,
• pri obeh je posledica dober in dolg spanec,
• pa še kaj bi lahko naštel...

Mi pa takšne izkušnje dajo potrdilo, da je utrujenost močno pogojena tudi z razpoloženjem v glavi. Ne zdi se mi namreč mogoče, da bi bil po težki fizični aktivnosti (primer 1) enako utrujen kot pri nični fizični utrujenosti (primer 2). Občutek pa je enak. Najbrž je to zato, ker se v glavi drugače "naštimaš" za naporno plezanje in potem pač fizični napor vzameš v zakup...

Pustimo utrujenost ob strani, čas je za trening.

Bohinj Park Hotel

Prejšnji teden sem bil v Bohinju, kjer se poleg Vodnega parka gradi tole:

Gre za nov hotel visoke kategorije, ki bo zgrajen do konca letošnjega leta. Nekaj mikronsko majhnega imam pri nastajanju tega objekta tudi sam zraven, predvsem pa se imam v procesu gradnje in nastajanja celotnega sistema priliko seznanjati s svojo stroko tudi v praksi.

Roko na srce, na fakulteti s prakso nimaš kaj dosti opraviti. Škoda. 

Najbolj zanimiva pri vsem skupaj mi je seveda tehnologija v povezavi z računalniki in avtomatiziranim centralnim krmiljenjem celotnega sistema... Zanesljivi viri pravijo, da naj bi to bil eden izmed najbolj energetsko in tehnološko naprednih hotelov pri nas. Najbrž tudi še v večjem radiju na okrog. Zdaj še ne smem preveč gobezdati kaj in kako, ko pa bo čas za to, bom kakšno "inteligentno rešitev" (dobesedno) tudi zapisal.

Vsekakor pa si težko predstavljam, da bodo zgornje vizualizacije čez vsega skupaj 8 mesecev realnost, ki trenutno izgleda takole:

http://www.bohinj-park-hotel.si

Lahko noč.

Premiera filma Powder Hunters (Lovci na pršič)

Čas tako hitro beži, da človeku od tega lahko kar malo slabo postane od časa do časa. Če dobro pomislim sem bil ravnokar še najstnik, pa gimnazija pa te reči, zdaj pa že kar kao odrasel.. ajajaj. Včeraj, ko sem na hitro spet malo pospravljal svojo "video garažo" sem mimogrede našel še tale posnetek uvodnih minut premiere filma Lovci na pršič (Powder Hunters), ki je pred dvema letoma, natančneje v ponedeljek 27. marca 2006, razprodal Linhartovo dvorano. Z ozirom na to, da so bili to naši popolni začetki kao resnejše "filmske produkcije", mi oni dan še danes res veliko pomeni, zlasti zato, ker vem, da smo vse "dosegli" zgolj z lastnim vloženim trudom in smo temu posvetili predvsem veliko veliko časa.

Bila pa je to tudi zanimiva izkušnja tako v dobrem kot v slabem. V slabem misilm predvsem na že pregovorno slovensko nevoščljivost, ki je bila tik pred premiero na vrhunci, dejstvo, ko pa smo poleg tega razprodali še dvorano, je nekaterim dvignilo lonec. Pa sem potem kasneje, še tudi dobro leto po premieri, slišal takšne in drugačne pripombe na to in ono, v katere pa se niti ne bi spuščal. Vesel sem bil le, da so bile bolj ali manj osamljene, in da je premiera filma Kraljestvo oblakov tri mesece pozneje znova zapolnila dvorano.

Upam in želim si, da bo tako tudi v prihodnje. Pa da bi že z naslednjima dvema filmoma - Ice Hunters in (naslova še ne vem), ki ga bomo posneli na letošnji poletni odpravi v slabo raziskane kraje, znova lahko prikazali lepote teh krajev in to kar tam počnemo. Na naš - sproščen način. Ta dva filma, vsekakor pa ta "odpravarski" bo končno tudi v celoti posnet in zmontiran v full-res 1920*1080 HD formatu z novo kamero :):) Zdaj ga pa bodi dovolj reklame za naše filme, hehe.

Slabo minuto mojega dolgočasnega uvodnega čvekanja na dan premiere Lovcev na pršič si lahko pogledate tukaj: [youtube=http://www.youtube.com/watch?v=e2DATd0Lip4&rel=1]

Napovednik filma, ki bo najbrž kmalu objavljen tudi v svoji celoti, pa tukaj: [youtube=http://www.youtube.com/watch?v=rMYK55o4XZg&rel=1]

Prvenstvena smer v sredo?

Evo, v sredo se obeta prvenstvena smer. Končno :) Naslednja, ki bo pa zelo trd oreh, pa v soboto. Če se le ne bo segrelo na pomladnih 20°C kot trenutno kaže... Danes sem skočil iz pisarne po en CD in v kratkih rokavih me ni zeblo niti malo. Neverjetno toplo je bilo. V hribih pa berem, da je mrzlo kot satan. Letošnja zima ga biksa, jaz samo še prosim, da zdrži teh nekaj prvenstvenih, en obisk Chamonixa pa smučanje v Dolomitih, potem se bom pa vsaj malenkost bolj zadovoljen sprijaznil s tem, da zima neizbežno končuje svoj ledeni (letos mlačni) pohod v Sloveniji in Evropi.

Smola pa takšna

Grrr... Vse je kazalo na to, da bo danes Šija na smučišču Vogel zaprta in da se ne splača rinit gor. Zdaj pa pogledam še enkrat, za vsak slučaj, kakšne so kaj temperature in na web-camu vidim, da je odprta tudi Šija. Za znoret! Gor pa debela oddeja pršiča, ki jo zdaj ta pridni že gotovo rijejo in bo do jutri že vse oskrunjeno. Gremo pa zato jutri v Obertauern in upam, da nam veter ne odnese vsega snega. Aleluja Prešeren za tale petek.

Trikrat hura za žuželke

Medtem ko sem danes pretežni dan dneva sedel za računalnikom in montiral film o snemanju filma "Manaslu - poslednja pot Nejca Zaplotnika" in kasnejšega trekinga okrog Annapurn sem malo razmišljal kaj nas čaka poleti. Saj načelno zelo nerad pretirano razmišljam o meni manj ljubih letnih časih, ampak letošnje poletje bo gotovo še večja polomija. Zakaj? Ker bo še več preklemanskih žuželk. Ne maram jih iz večih razlogov, gotovo pa so mnogi poznani vsakomur. Na primer na kolesu, ko ves zadihan sopeš v klanec in mlinčkaš zadnje metre pred vrhom, potem pa ko se naposled prevesi navzdol in dobiš na hitrosti, ko imaš jezik do tal in usta odprta kot povodni konj, prav takrat prileti roj mušic, ki nimajo pretirano dobrega okusa. Tiste, ki mi jih ni uspelo izpljuvati in izkašljati so bile navadno kislo-grenke. Fuj.

Poleg mušic so seveda tu še vsem preljubi klopi, ki tako nemarno lazijo po gošči in čakajo na plezanja ali kolesarjenja željnje obiskovalce. Da o pajkih, osah in drugih meni skrajno neprijetnih gomazečih in letečih živali sploh ne govorim.

Kakorkoli že, če že snega noče biti prav veliko, naj končno pride vsaj ta sibirski anti-ciklon, ki je vsa prejšnja leta kraljeval na našem nebu in z neusmiljeno nizkimi temperaturami sejal smrt med letečimi "elementi" blizu začetka Darwinovega drevesa.

Arne Veliki

Arne je res en poseben patron. Včasih ga malo pohecam, da preveč trenira, ampak danes sem se zamislil nad njegovo vnemo in metodičnim treningom za vse boljše vzpone. Njegove ideje in želje so zelo visokoleteče. In za takšne vzpone se je treba tako psihično, kot tudi fizično pripraviti. Opazoval in na skrivaj sem ga snemal oni dan v eni izmed snežnih smeri, ko je plezal. Ampak ne samo plezal, ampak hkrati zganjal še fitnes, baletno koreografijo, gimnastiko, izkopavanje krompirja in iskanje zlate rude. Nekaj sekundni video klip pa prilagam, da boste verjeli.

[youtube=http://www.youtube.com/watch?v=yGhgNpDQZto&rel=1]

Pod severno steno Planjave toploooo

Haha, tale zima je res fina. Včeraj je bilo v Logarski dolini +8°C, v Beli grapi pa 10 navez. Ena za drugo so se baje začele spuščati, tako zaradi visokih temperatur kot tudi pršnih plazov, ki so više gori nastajali zaradi vetra. Ker se danes obeta še veliko vetra in še višje temperature, sem idejo o vzponu jutri že kar opustil :( Smrk. "Ko se je včeraj po vrvi mimo spustil še Janko Oprešnik - Zumba, res ni bilo več dvomov, ali naj se obrneva tudi midva", je bil eden izmed komentarjev udeležencev včerajšnje akcije v Logarski.

Še naprej torej držimo pesti za sneg in mraz, pa bo mogoče letos še kaj ostalo za splezat.