Po inspiraciji, ki sem jo dobil po daljšem razgovoru, se mi je utrnila misel in spomin na morske peripetije.
Od malih nog jadram. Pravzaprav sem tudi prve korake napravil na jadrnici. Shodil sem na plavajoči in pozibavajoči se barčici, zaradi česar najbrž še danes malo "pijano" hodim :)
Pa ne bom pisal o mojih prvih korakih, marveč o tem, kako mene ne marajo ribe in ostali prebivalci morskega življa. Že tako ali tako sem v določenih pogledih strahopeten, kar pa se tiče insektov, gomazečih in podvodnih živali ter nasploh vseh kosmatih žuželk, pa sem prava boječka. Z "boječko" smo namreč obkladali punčke v vrtcu, ko smo jim fantje nagajali in jim za vrat metali deževnike. One pa kričale na ves glas. No jaz ko vidim kakšnega gomazečega kosmatinca ne kričim, mi pa res ni prav nič prijetno.
Če preidem k bistvu... Rad skačem. S smučmi, s snežno desko, po skalah med tekom, z balkonov in jasno - tudi v vodo. In prav vsakič, ko splezam na kakšno višjo, za skok primerno točko na jadrnici, se prav na mestu, kjer bi prebil vodno gladino, zbere nenavadno veliko število Šparov. To so neke bojda manjvredne ribe (v mojih ribiških časih je bilo to vse, kar mi je uspelo ujeti), ki pa imajo neke negraužne bodice. Tako kot se mačka postavi v neko agresivno pozo oziroma položaj, ko se čuti ogroženo ali želi koga preplašiti, se tudi te grde ribe z izbuljenimi očmi napnejo kot da jih na stranišče in čakajo... Čakajo da se končno opogumim, skočim - in napičim! In prav vedno je tako.
Kot bi si izbrale ravno mene in se o moji lokaciji na Jadranu ali drugod v Sredozemskem morju obveščale prek "telefončkov". Pripljuem na Brač - me čakajo hudobni špari. Pridem na Korčulo - spet čakajo, da skočim v vodo. Prav neumno se počutim, ko moje slutnje o zlih šparih potrdi tudi kratek in preprost preizkus. Poprosim sestro, da se spleza na drugi bok jadrnice in se postavi na rob, kot da bo skočila v vodo. Jasno - na njeni strani pod vodo ni niti enega napihnjenega špara, medtem ko jih na moji strani kar mrgoli...
In zaključek? Prav nič zanimiv. Še naprej bom "boječka" in bom vsakič oprezal in se izogibal teh nebodigatreba bodečih nadlog, ki dobesedno prežijo na moje pristanke v vodi ali pa jih bom - tako kot že večkrat - premamil s kakšnim zdrboljenim starim kruhom, ki ga bom z vso silo zalučal čimdlje od jadrnice. Ha!