To kar sem si najbolj želel, sem tudi dobil. Bolje rečeno - sem opravil. Prav na svoj rojstni dan sem namreč pisal svoj zadnji in (na tej fakulteti) poslednji izpit. In odpisal sem ga suvereno z 9/9. Pa to ne gre kar za en brezvezni izpit, ampak za enega najbolj obsežnih, vsekakor pa za prvega med "top 3 selektivci". Prehodnost je namreč strašno majhna, če že ne neznantna. 127 jih piše izpit, 9 pozitivno opravi.
Kakorkoli že, sreča me je znova oplazila in če bi me še kdo vprašal, kaj si želim za RD, bi odvrnil enako kot vsakič: "Zdravja, sreče in ljubezni - ostalo se pa kupi!"
Tako se torej iztekajo študentska leta in obdobje vseh petih (jaz še vedno mislim, da je ta 5. letnik brez pomena) letnikov študija - za knjigami, zvezki in raznimi izpiski. Na vse peripetije in mnoge izpite se bom še dolgo spominjal, prav tako pa ni hudič, da mi vsaj kanček med študijem pridobljenega znanja ne bi ostal v mojim (majhnih) možganih.
Za danes naj bo dovolj. Je že preveč (samohvale(. Sem pa vseeno zelo vesel, da so vsi izpiti mimo, saj to v končni fazi (vsaj zame) predstsavlja nek manjši mejnik in povsem odprto pot do diplome, predvsem pa se mi je s hrbta in misli odvalilo ogromno breme, ki me je vsak dan znova zbadalo in težilo.