Žalostno, a resnično! Više kot smo šli, manj je bilo snega. Smučanja je bilo tako bore malo, za kolega, ki je šel v dolino drugače pa sem vseeno zmontiral pričujoči filmček poleta onega sončnega dne!
Kakšen nor dan!
Viewing entries in
Air
Pred časom sem prvič v novi zimski sezoni stal na smučeh in na snegu. V resnici sem kaj malo postopal stoje in še manj na smučeh, saj so bile te potrebne le za dostop na 3150 m. Od tam pa je šlo navzdol večinoma le po zraku, s krajšimi dotiki tal in nazaj v zrak.
Toda ta dan navkljub odličnim avanturam na nebu ni šel po načrtih. Po dolgem času je namreč prišel dan, ko gre vsakič nekaj narobe. Vselej se je nekaj zalomilo. Resda sem prvič v sezoni vzletal s smučmi in prvič nasploh s tako malim speedwingom. Tudi razmere so bile nadležne, z rotirajočim vetrom z vseh strani, a vseeno... Nisem bil zadovoljen s tem kar sem sam sebi pokazal in kar sem od novih izkušenj odnesel z ledenika in zraka nad njem. Ko sem bil že v glavi očitno razštelan, sem se tudi večkrat ustrašil sam sebe. To sicer ni nenavadno, ampak tako prekleto hitra je ta zelena zverina, da bo potrebno še precej vaje, da se privadiva drug na drugega. K sreči je to le začetek sezone in slab dan :)
Spodaj pa še sledi prvih štirih divjanj pred zajtrkom...
Oblači me Patagonia Europe, letim s padali Swing, s sateliti pa mi na avanturah sledi ročni inštrument Suunto Ambit.
Ne zgodi se mi pogosto, da bi se mi kdo tako (odkrito) posmehoval, kot so se mi na vrhu Golega vrha na petkovi pošihtnici prijatelji. Najprej, ko sem se tlačil v mrežasto zaščitno opremo in kmalu zatem, ko so videli moj material nad glavo... Šest se nas je uspešno zagnalo proti travnikom v dolini, dva pešaka (ki to ne bosta več dolgo) pa sta jo urno ucvrla v dolino... Prvi polet z devetimi kvadrati nad glavo. Foto: Matevž Gradišek
Dobra minuta povratka v dolino poskrbi za ohranjanje zdravja kolen. Foto: Matevž Gradišek
In še kratek video, ki sem ga na hitro zmontiral ...
http://www.youtube.com/watch?v=oIUcGp3PhnY
Poznopopoldanski izleti s hitrim povratkom v dolino so več kot primerna rekreacija za pisarniške molje. Gregor, Matevž in jaz smo se tako po službi konec tedna odpravili v Kamniško Bistrico in od tam v nekaj manj kot dveh urah priskakljali na vrh Brane. Če je visoka 2251 m ali 2253 m ne vem, ker se na internetu pojavljata obe višini, vsekakor pa smo bili v dolini hitreje: celih 6 minut! Čeprav so se vremenski bogovi lepo pogodili in so bili veter, oblačnost in mir v zraku v sozvočju - je mraz malček ponagajal. Vsi trije smo se ob pristanku tresli ko šiba na vodi! Pane toliko zaradi vseh mogočih ovir kot so žice in mreže ter celo (stari) bivak izpod Skute, ki je postavljen sredi travnika, temveč zato, ker je bilo res mrazzzz. Hvala tudi neki prijazni gospodični z imenom Mary (kakor se je predstavila), ki nam je malo skrajšala hojo in prišparala noge. Po nebu se vozim s padali Swing, oblači pa me Patagonia Europe.