Prve snežinke v Ljubljani in ... prva viroza

Snega se vsako leto veselim kot otrok! In to brez pretiravanja. Okrog mene so že vsi nestrpni, ko ves čas pogledujem vreme, izkoriščam interno vremensko obveščevalno službo (Jaka, Andraž - hvala :) in seveda komaj čakam, da napovedani sneg dejansko pride. Navadil sem se že, da gre pogosto za nateg, da snega potem ni od nikoder ali pa da pride, ampak v znatno manjših količinah, kot so bile napovedane. Ampak lepo je že, ko sneži. Četudi malo. Poplesavanje snežink na nebu mi vsakokrat - pa naj bo to v začetku, vmes ali na koncu sezone - prebudi nekaj otroškega duha, ki je globoko vsidran v meni. Tokratne zimske vragolije in željo, da bi jih šel ujet v svoj fotoaparat v hribe, sem žal moral izpustit, saj se me je lotila neka strašna viroza, ki me v svojih krempeljcih drži že več dni (navadno z njimi opravim v dveh, morda treh dneh). Počitek, čaj, počitek, čaj, počitek ... Precej monotono je življenje, ko je človek bolan in vsakič znova se zavem, da je pravzaprav zdravje tisto res prvo in najpomembnejše na lestvici ključnih reči v življenju. In znova se potrdi in še vedno drži pregovor: zdravje, sreča in ljubezen, ostalo se pa kupi.

Pa še en timelapse, ki razkrije, da so bili okrog fotoaparata v času fotografiranja duhovi, ker se 3x zatrese!

http://youtu.be/WyqDRqtJFMM?hd=1

Zima trka na vrata

Ob včerajšnjem sprehodu na Košutico s Freeapproved sem bil opomnjen, da zima že trka na vrata. Danes pa je dejstvo podkrepilo še prvo jesensko sneženje do (skoraj) nižin!

Juhuhu, zima je že tu! Se je veselim kot mali otrok. Upam, da bo -30 pa 3 metre snega! VSAJ!

Razmere na Vršiču

Letošnja zima se je ponekod že dodobra primajala izza vogala. Na Vršiču je danes v mešanici dežja in snega vsekakor naznanila svoj prihod in na prelazu že pustila 35 cm snega.

Danes pa na sneg...

Odločili smo se, da gremo danes pogledati, če je res za verjeti našim vremenoslovcev o megastičnih količinah novozapadlega snega in če je res, da je nevarnost plazov 4. stopnje. Poročilo s filmom sledi ...

Festival v Pragi - poslednji dan

Danes sem zadnji dan v Pragi in še preden skočim nazaj za štiri stene, kjer se festival odvija, bom skočil na kratek ogled zasneže Prage. Zaenkrat pa objavljam kar celo galerijo slik, ki so se znašle v teh dveh dneh na mojem telefonu.

Preden je bila posneta zgornja fotka sva z Valeriyjem na hitro počvekala o njegovi rodni Sibiriji in nekaterih planih, ki jih ima v glavi, potem naju je pa njegova spremljevalka še enkrat škljocnila. Tip je zelo v redu, zgovoren in prijazen pa še super sogovorec, ker govori razumljivo angleško. O njegovih vzponih seveda ni potrebno razglabljati - vsa čast! Ko je kazal nekatere fotografije sem si koraj zlomil vrat, tako strme stene so bile...

[gallery]

To da je dejansko prišel predavanja poslušati tudi predsednik Češke, me je nemalo presenetilo. Prepričan sem bil namreč, da je to samo potegavščina za publiciteto, ko pa sem videl kar naenkrat vrvež novinarjev in ostalih, sem že vedel koliko je ura. Najprej so vstopili trije pleškoti s tistimi slušalkami v ušesih, potem je prišel pa Vaclav. Kar je povedal in kakor se je obnašal deluje huda faca.

Viki Grošelj je bil član žirije, ki je letos za najboljše predavanje izbralo Valeryja. Dobra odločitev! Ob takšnih vzponih in fotografijah, ki jih je posnel med svojimi vzponi v stenah... Noro!

Tole je najbrž zadnje oglašanje iz Prage, danes ob 23:00 se vračam na Brnik.

Snežilo bo!

Juhuhej! Pravkar sem po radiu slišal, da bo snežžžiiiillloooo. Na žalost samo do 1700 m, ampak to pomeni, da kljub vsem temperaturnim in podnebnim spremembam vseeno še je upanje, bomo letos čofotali v snegu in se s smučami pobijali po strminah, s cepini praskali po stenah in sploh uživali v zimskih radostih. Zima - moj najljubši del leta!