Po doooolgem, res dolgem času sem znova stal na najvišjem vrhu K-S Alp. Na žalost je bil razgled z vrha zlahka pozabljen. Videlo se je namreč celih 5 metrov. V močnem vetru pa je minil tudi sestop.
A tudi tokrat gore niso razočarale. Sestop je bil kronan tudi s soncem in fantastičnimi kontrasti na obeh straneh, severni in južni. Nebo se je kopalo v soncu, z Džanijem pa sva uživala v toploti nizkega zimskega sonca, katerega žarki so naju lizali čez grebene.
Galerija in daljši zapis tukaj.