Za krajšo pavzo med delom, ki ga za danes ni videti konca, sem izbral nekaj stvari, ki mi gredo na živce in mi vsakič vzmejo kakšno uro življenja ... Vsega bi se najbrž lahko odvadil, vendar mi še ne uspeva.
- čakanje na vratih, da se kdo ubuje, obleče ali kako drugače pripravi, da zapusti prostor
- že milimeter predolgi nohti, ker ne morem tipkati
- razlaganje nekih meni banalnih računalniških operacij drugim, ki "ne sledijo" kot jaz mislim, da bi morali
- čakanje na štantih, ko soplezalci štrikajo ali mutijo bolj kot se meni zdi "normalno"
- nered na visečih štantih
- skrotovičene in zavozljane vrvi kot posledica prej omenjenega
- ženske s pretirano napudranimi obrazi
- ljudje, ki po (uradnem) rokovanju tvoje (moje) roke ne izpustijo, ampak jo podržijo in stiskajo še naprej, najbolj bizarni položijo gor še drugo
- voznike in voznice, ki vozijo vzvratno in imajo "trd" vrat, ne znajo pa vozit po vzvratnih ogledalih. In potem gredo 2 m nazaj, 1 m naprej, popravijo in potem jovo na novo. Po petkrat!
- sam sebi grem na živce, kadar čutim, da sem siten in ne vem, kaj me je v takšno voljo spravilo