Znova sem bil pod in preko severne stene Šit. Ne vem ali postajam vse bolj razvajen ali je res tako, da je skala v naših hribih iz leta v leto slabša.
Smer Belač - Zupan po besedah legendarnega Miheliča, strnjenih v knjigi-knjig oziroma plezalnemu vodniku Slovenske stene, sodi med lepše pri nas. Kar se linije tiče še mogoče, vsekakor pa me ni navdušila skala. Res je že, da sem malo zarostan, a vendar je prvi raztežaj popolna podrtija. Sledi nekaj lepih raztežajev s kvalitetno skalo, a če dobro pomislim vseeno niti v enem ni bilo mesta, kjer ne bi bila potrebna tista ekstra previdnost za preverjanje vsakega oprimka.
"Plezalska matura" kot Mihelič pravi steni pa nam je vzela dobršen del dneva. Sestop je namreč kar zajeten, zlasti zato, ker se med sestopom za kakšnih 100 - 150 višinskih metrov vzpenjaš. Sestopili smo namreč preko Jalovške škrbine v snežno-ledni Jalovški ozebnik, od koder smo nadaljevali po poti v Tamar in do avtomobilov.
Znova nas je prijetno pozdravila tabla za prepoved vsega prometa z izjemami (med katerimi se nismo našli naštetih) in tako je sedaj namesto ubijalske rampe v veljavi ubijalski odlok.
Slabo urico počasne hoje bo tako sedaj za prišteti k vzponom na Jalovec oziroma kamorkoli v tej čudoviti dolini. Je morda odlok kriv za to, da smo bili na sončno nedeljo v steni sami, v dolini pa v celem dnevu videli kvečjemu ducat planincev?
[vodpod id=ExternalVideo.856784&w=425&h=350&fv=host%3Dpicasaweb.google.com%26captions%3D1%26noautoplay%3D0%26hl%3Den_US%26feat%3Dflashalbum%26RGB%3D0x000000%26feed%3Dhttp%253A%252F%252Fpicasaweb.google.com%252Fdata%252Ffeed%252Fapi%252Fuser%252Fanzecokl.com%252Falbumid%252F5365812931743946289%253Falt%253Drss%2526kind%253Dphoto%2526hl%253Den_US]