Včeraj sem vsakodnevne potrebščine kot so mleko, kruh, jogurti, nesquick kugle za v mleko, čokolešnik, nutella blazinice za v mleko, bajadere in druge nebodisigatrebe življenjsko pomembna hranila. Kupoval sem v Maxiju in zaradi neverjetne gneče že skoraj obupal, ko sem zapazil štiri samopostrežne blagajne. Nazadnje sem se z njimi igral v Torontu v Kanadi in razmišljal kako to v Sloveniji nikoli ne bo šlo. Pa se je zgodilo, da sem leto po obisku Kanade bral, da so testno to namestili v neki trgovini v vzhodnem delu Ljubljane in da kako so v enem tednu zabeželili neverjetno število kraj. Pa sistem ukinili.
Tu v centru v Maxiju pa očitno sistem deluje v redu, razlog sta najbrž dva pozorna varnostnika in še en prijazen mlad mož, ki neukim ljudem pomaga upravljati z avtomati. Sistem je zasnovan tako, da prebere črtno kodo, izpiše in izgovori ceno, izdelek pa ima na črtni kodi zapisano tudi težo z neko določeno toleranco in šele ko se ga položi v vrečo z nakupljenimi/odčitanimi izdelki, lahko zavedemo nov izdelek. Meni je sistem všeč in sem bil navdušen. Tudi zato, ker se ga vsi starejši občani, ki navadno povzročajo zastoje na blagajnah, bojijo in še vedno ostajajo na navadnih blagajnah.
Na teh samopostrežnih avtomatih pa je neverjetno mirno in tiho - samo ti in računalniški glas, ki ti teži koliko si zapravil. Ljubko.