V Pragi je že ob prihodu na letališče snežilo! Prizor popolnoma zasneženega (na rahlo) letališča je bil kar prijeten. To namreč pomeni, da je zima že res tik pred vrati oziroma, da na njih že kar trka. Po tem, ko je taksi pripeljal do hotela v katerem se tudi ta trenutek nahajam, sva jo z Grošljem mahnila na prizorišče in otvoritev festivala. Sledilo je nekaj uvodnih besed, potem dva predavanja in kmalu je bil čas za predavanje Valeryja Babanova.
Presenetil me je s svojo relativno razumljivo angleščino, skromnostjo - predvsem pa s svojo velikostjo - oziroma bolje rečeno majhnostjo. V bližini prevajalke je bil videti kot mali pišek. Dobesedno. Pa tudi prevajalka ni bila zelo obilna, le on je resnično drobcan. Predstavljal pa sem si pravega ruskega hrusta, ki lomi cepine in trga oprimke s sten.
Predavanje je bilo vsebinsko izjemno zanimivo, prava škoda je bila le ta, da je predaval pol iz listov pol iz glave. Motila je tudi smotana prevajalka, ki je čebljala po Češko, kljub temu, da je bila njegova angleščina povsem solidna. Nekatere fotografije so jemale sapo, le z izborom glasbe je po mojem mnenju malo potlačil potencialno razpoloženje - neki elektro techno na takšne fotke pač ne paše.
Tip je star (mlad) 44 let, kaže jih pa maksimalno 30. Ima prešeren nasmeh in je nasploh kar faca. Pravi, da velikih odprav ne mara in da je bila njegova 20 članska ruska v Himalajo prva in zadnja. Odslej njegove ekipe štejejo po največ 2-3 plezalce in kakšnega dobrega prijatelja ter kuharja in kar je obvezno potrebno poleg.
Zdaj grem pa še malo čez svojo projekcijo, da se mi jutri pred polno dvorano ne bo zatikal jezik. Pa razmislil bom, kako bi eliminiral sitno češko čebelo - prevajalko.
[gallery]