"Majkumilu pa saj še nisem tako star", si ves čas brundam, ko me boli hrbet. Boli me namreč v križu, neka narastišča mišic oziroma tisti tamali cefizlji, ki se naraščajo spodaj v ledvenem delu naprej na medenico in trtico. Ta del, kot sem bil podučen, je pri plezanju močno obremenjen. Tako je tudi bolečina posledica plezanja pred dnevi. In jasno moje srboritosti, ko ne moram biti pri miru. Namesto, da bi še kak dan počival, sem pač kot tudi sicer malo premetaval uteži, šel na trening na umetno steno, pa spet malo k utežem, potem še na košarko. No in prav po slednjem - košarki namreč (zmagali smo pa vseeno!) - me je v križ pošteno "navilo".
Ko sem s tem preklemanskim razbolelim hrbtom moral zlagati plezalne vrvi in jih prenašati gor in dol, sem imel enak občutek, kot da bi si polomil nekaj kosti. Pomoč sem poiskal pri kirurgu. No k sreči do rezanja nismo prišli :=) Me je pa super terapevtska masaža moje mami, ki kot kirurginja tudi masira s kirurško natančnostjo - rešila. Prav zares! Po slabi uri masaže me je hrbet občutno manj bolel in tudi hodil sem bolj "živo" in ne kot kak kripelj.
In tako sem danes, po še enem treningu na umetni steni, še kar "pokonci" in nekako samo še ob trenutkih čutim bolečine... Zdaj pa upam, da bo nekaj časa mir, ker so se mišice primerno "ogrele". V tisto preklemansko težko smer v Napoleonici se bom pa prihodnjič spravil s steznikom ali močno stisnjenim korzetom, da mi razbremeni hrbet (križ).