V naši mini kleti (če temu sploh lahko tako rečem) se poleg plinskega bojlerja, toplotne črpalke, hranilnikov tople vode, filtracijskega sistema, elektro omare z raznoraznimi vrstami tokov, pump za talno ogrevanje, klimatske naprave, fan coile in milijon enih drugih tehničnih bedarij - nahaja tudi vino. Veliko buteljk vina. Medtem, ko gnijem doma in pač počnem nič in sem preprosto samo bolan, kar naenkrat grozno zaropota. Najprej pomislim, da nam je padlo dol pol strehe. Grem v 2. nadstropje, pogledam okrog in okrog po terasah, če je kje kak kos strehe - nič! Dobro, grem na balkon pred svojo sobo, pogledam spet okrog in okrog, če je tu pristal kak kos čuden, a spet nič. Spravim se še v pritličje in na hitro pošpegam čez vsa okna na vse strani - spet nič. Bedak pa seveda pozabim pogledati v klet...
Zvečer tja zaide oči in se takoj prime za glavo: "Ja kaj pa je to?!" Jaz seveda prav bedasto pridem za njem in pogledam kaj se dogaja... na tleh pa vse rdečo od vina, razbitega stekla kot toče! Popustila so slaba natezna sidra v steni in vse skupaj je bilo padlo po tleh. K sreči se police nekako prekrivajo in tako je šlo v franžne samo 20 buteljk, ostale so čudežno ostale nepoškodovane, le v pravem položaju niso bile več pa ena prek druge so bile nametane.
Ker me je vročina pridno kuhala sem bolj malo pomagal, fotr (na sliki) pa se je lotil "umazanih" del. Teh "hišnih opravil" tudi sicer nimam preveč rad, moram priznat. No - v glavnem sem zlagal nepoškodovane buteljke pol ure nazaj pokonci, jih med seboj na približno posortiral (kot da jaz vem kakšno je kako vino - samo vizuelno ločim med rdečim in belim, to je pa vse), nazadnje pa odhlačal nazaj v svojo sobo.
Danes v kleti tako odurno smrdi po mešanici vina, da so vrata zelo na tesno zaprta! Pa kljub temu vonj uhaja. Fuj.