Znova me je navdušil Tadejev Gozdarček. Vedel sem, da nas čaka zasnežena cesta na Jezersko, zato sem Tadeja zlahka prepričal, da bo on vozil do pod Sinjega slapu. 30 centimetrov prhkega snega in poledenela cesta za njegove "kramparce" seveda ni predstavljalo prav nobenega problema. Vseh 200 turbo podprtih konjičev je teklo galop in kot bi mignil, smo bili na vstopu smeri. Pred nami sta se znašli še dve navezi Hrvatov, iz Zagreba. Prijazno so nam "odstopili" mesto in nas pustili, da smo začeli pred njimi. Hvala. Medtem so naš še malo poslikali, ko pa sem vprašal zakaj, so omenili, da redno spremljajo našo stran in da so gledal film Powder Hunters, ki jim je bil menda všeč.
Pod zgornjim raztežajem smo se malo hecali, Tadejev jezik pa je tekel kot nabrit. Zato sem mu jo malo posvetil z mečem in sekiro mesarico, s katerima se je Arne potem spravil še plezati.
Prek smeri smo šli tekoče in hitro, kljub temu, da smo v vseh "strmih" delih (kolikor strmega v Sinjemu sploh je) tudi precej snemali. Naj mimogrede še enkrat pohvalim barve nove HD kamere, ki me je res impresionirala. Zdaj čakam samo še softwerske mojstre, da v Premiere Pro-ju pogruntajo kako točim HD vsebino na moje računalnike.
Za sestop pa smo bili malce v dvomih. A šibamo dol prek slapu ali gremo peš. Ker sem peš že večkrat šel, po vrvi pa se prek Sinjega še nisem spuščal, smo izbrali slednjo varianto. Povrh vsega je Sinji že nekaj časa navrtan, tako da sestop (abzajl) z izjemo vmesnega "peš" raztežaja ni problematičen.
Sicer pa so razmere vse boljše, čeprav je inverzija poskrbela za to, da je nastajanje slapov počasno. Ledinca sta narejena, čeprav rabita še nekaj mraza, da bosta lepo odebelila svoje trebuhe, prav tako tudi Vikijeva sveča, ki je že potegnjena, ampak tanka... Bo pa! Upajmo torej, da se obeta lepa in dolga zimska-ledna sezona!
[gallery=11]