Kot logična posledica diplomiranja sedaj sledi urejanje predalov in drugih kotičkov sobe, kjer se nahajajo materiali povezani s faksom. Najprej se bom lotil predalov na desni, potem predalov ob kopalnici, sledili pa bodo še vsi predalniki pri TV kotičku. No in nenazadnje - izpraznil bom svoje ekspedicijske sani, v katerih se trenutno nahaja vseh pet letnikov univerzitetnega programa FS. Oh, te ekspedicijske sani so tudi štorija zase. Če samo pomislim kako neverjetno srečo sem imel in kako neizmerno bedast nakup je to bil. Gre namreč za plastične ekspedicijske vlečne sani, ki se jih uporablja pri pretovarjanju tovorov po ledenikih in snežnih poljanah na Aljaski. Sam sem jih nameraval uporabiti kdaj pri nas v Sloveniji, če bomo šli kam pozimi v gore šotorit. Kakšna kozlarija!
Sani sem kupil in jih naročil onkraj luže. Po teži sodeč naj bi poštnina ne bila draga, same sani pa so tudi navadna plastika, tako da so stale nekje okrog 40 dolarjev. Ko so jih že odposlali, sem za vsak primer preveril kakšna bo cena poštnine na DHL. V trenutku sem prebledel. Izračnu namreč temelji na t.i. "volumetrični teži", torej ne zgolj 10 kg ali pa 1,5 m dolžine, temveč volumen -embalaže! pomnožen s težo. Na koncu 10 kg nastane 90 kg. Lahko si mislite, da je izračun za poštnino pokazal astronomske številke in že sem z rosnimi 17-imi leti občutil vso grozo, ko mi bo za vedno odvzeta kreditna kartica.
Na mojo srečo pa DHL le ni upošteval uradnega izračuna, ki temelji na zgoraj omenjenem principu, ampak mi je obračunal povsem normalno ceno za poštnino in to je bilo vse. Sreča nazarenska!
Še nekaj povem o saneh - uporabil jih nisem nikoli, v njej se že mnogo let nabira prah, doslej pa so s pridom služile arhiviranju starih zapiskov, kakšnih knjig in podobnega. Sedaj pa se ubadam s tem, kam bom z vsemi papirnatimi materiali, ker bi jih rad zapakiral in odnesel nekam v kakšno staro garažo.
Sani bom najbrž obdržal in jih ponudil nečakom za sankanje.