Najprej ena kratka in sladka... Danes, ko sva se z Grego vračala v pisarno nazaj s kosila, se je pripetilo nekaj nenavadnega. V bistvu sem imel s tem včasih več težav, ko sem se še prevažal z avtobusi in pešačil kilometre od avtobusne postaje do doma... Kakorkoli že - z Grego se vračava nazaj in nasproti prihaja čokat moški, ki bi mu pripisal nekje okrog 35 let. Z Grego hodiva vštric, levo od mene do stene je vsaj dober meter in pol. Moški, ki prihaja nasproti v zadnjih korakih pred mano začne zavijati naravnost vame in me s svojo zamaščeno ramo butne v mojo. Hodim dalje, nakar me vseeno zanima kaj je bilo to, kar se je zgodilo hipec nazaj.
Vidim moškega, vsega besnega, z razkrečenimi nogami in rokami na o. Torej komolci daleč stran od telesa. Pa ne zato, ker bi bil tako močan in bi ga pri normalni drži ovirale velike mišice latisimus dorsi. Tudi zašpehan ni bil tako, da bi bil v taki drži. Preprosto je bil pač besen in najbrž je bil to napadalen in kao nevaren položaj. Takšnih položajev napadalcev z večinoma tujim narečjem se še prekleto dobro spominjam iz šolskih let.
No in ko tako začudeno pogledujem proti možakarju, me že začne nadirati in za menoj kričati: "A se boš ustavil?". Nekaj zamomljam Gregi kaj je to z ljudmi dandanes, oni tip pa že za mano tuli in z besedami psuje mojo mater in vse po spisku, na koncu pa doda še: "Bom tja prišel pa ti bom glavo odtrgal, jebem ti mater pičku mater govno in tako naprej..." (opravičilo bralcem za grde besede).
Da ne bo predolgo trajalo... do pretepa ni prišlo, bi pa ob moji najmanjši reakciji "biti pogumen" vsekakor nekoga čakale batine. Najbrž mene, ker je napadalec (bojda) vedno v psihološki prednosti. Kakorkoli že - kar težko sem verjel kaj vse se sprehaja po ulicah in na kakšen način sproščajo svoje nezadovoljstvo nad svetom, nad dogajanjem okrog in najverjetneje tudi nezadovoljstvo s samim seboj. Škoda, da "odrešitev" ali uteho iščejo v nasilju.