Pravzaprav ni neposredno koristno za karkoli, pač pa zato, ker ko je vreme slabo - kot npr. danes - takrat se laže posvetim tistim manj prijetnim rečem. Včasih npr. študiju, urejanju kakšnih zapuščenih kotičkov sobe ali kaj podobnega. No danes je bil dan naravnan povsem akademsko in tako sem skupaj spravil kar nekaj novih, ta "bolj zoprnih" strani diplome. So pa danes prav gotovo veseli gobarji. Tisti najbolj zagrizeni počakajo na prve kaplje, ko voda pronica v podlago in se iz zemlje začno poganjati takšne in drugačne celuloze polne rastline brez listnega zelenila, navadno s klobukom in betom.
Sam nikakor ne ločim med različnimi vrstami gob na pogled. Prav brez težav bi mi kak zlikavec podtaknil "drugačno-od-rdeče" mušnico in že bi hvalil kako je dobra. Znana pa mi je teorija. Na vikendu od babice in dedka, že pred mnogimi leti, sem namreč bral nekatere dedkove knjige. Poznam torej kakšne oblike gob obstajajo, kar mi seveda v praksi prav nič ne pomaga. Npr. tipične oblike so: betičaste gobe, ki imajo kijasto ali grmičasto obliko nadzemnega dela, Clavariaceae; potem so cevaste gobe, ki imajo na spodnji strani klobuka plast s cevkami, kjer nastajajo trosi; pravimo jim cevarke. Obstajajo pa še lističaste gobe, ki imajo na spodnji strani klobuka lističe, na katerih nastajajo prav taisti preklemanski trosi.
Zakaj preklemanski? Zato, ker te trosi šibajo z vetrom povsod naokrog in se po daljših obdobjih vlažnega, mokrega vremena ustavijo na našem vrtu. Kaj sledi potem, si lahko predstavljate.
PS: Aja, pa na našem vrtu še nikoli niso pristali trosi užitne gobe, vsaj če sem primerjal gobo na vrtu s fotografijami v gobarski knjižici.